Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.
Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.
Na več mestih v razpravi so sodelujoči podčrtali nujnost vzpostavitve bolj participatornih, odprtih ter vzdržnih organizacijskih oblik. Asociacija se je zavzela za okrepitev povezovanja v že danih, a predvsem tudi vzoredno in onkraj že vzpostavljenih in zagovorniških iniciativ ter mrežnih struktur, ki pri oblikovanju zagovorniških pristopov pogosto ne uspejo ustrezno zaobjeti, premisliti in artikulirati mnoštva, ostrine in jasnosti raznorodnih glasov neodvisnih kulturnih glasov, ki so nedvomno neobhodni rezultat prav različnih potreb in kontekstov, tudi pogojev delovanja, v katerih delujejo neodvisni akterji. Prevetritev in s tem neobhodno povezana premislek in utrditev prizadevanj so namreč v evropskem prostoru ob stanju oz. nezadostnosti financiranja, nedomišljenosti prioritet in stanja ustvarjalnega dela, svobode umetniškega izražanja že dolgo nuja.
Drugi del foruma se je osredotočil na primer Zagreba kot laboratorija kulturne infrastrukture, v k katerem se srečujejo različni modeli upravljanja. Udeleženci smo se seznanili z uveljavljenimi in novimi platformami, ki jih vodi mesto Zagreb ali v partnerstvu z mestom potekajo, kot sta Novi prostori kulture in POGON, ter širokim naborom grassroots iniciativ, med njimi z iniciativo več kot 120 umetnikov za namenitev industrijskega kompleksa zagrebške Klavnice za zadovoljitev temeljne potrebe zagrebških umetnikov po ateljejskih prostorih. V interakciji smo drugi dan ugotavljali, kako lahko decentralizacija, civilno-javna partnerstva, skupnostno upravljanje in prostorski eksperimenti oblikujejo prihodnost neke mestne kulturne politike.
Gostje so v razpravo pri tem prispevali tudi primere dobrih praks iz Sarajeva, Kruševca, Beograda, Prištine in Podgorice, s čimer so pokazali, da in kako je z omejenimi viri in močno skupnostno energijo še naprej mogoče in nujno vzdrževati kulturne prostore, spodbujati ustvarjalnost in krepiti odpornost sektorja. Na primeru prostora Suputnici pa smo lahko v živo spoznali, kako neodvisne kulturne prostore v Zagrebu mislijo mlajše generacije. Nekatere od predstavljenih praks boste pri tem lahko spoznali tudi na dogodku Asociacije v Ljubljani, ki bo 12. decembra letos na temo neodvisnih prostorov v okviru iniciative OPE.N potekal na Metelkovi 6 v Ljubljani. Drugi dan foruma je pri tem podčrtal, da mora skupna vizija prihodnosti neodvisne kulture osnovati močne temelje v solidarnosti, vzajemnem učenju in inovativnih organizacijskih modelih.
Tretji in četrti dan obiska v Zagrebu sta predstavnika Asociacije, tudi z mandatom še nekaterih drugih slovenskih članic Kooperative, v okviru Kooperativine letne skupščine namenila sodelovanju v procesih odločanja glede prihodnjega dela in identitete mreže, glasovali pa smo tudi o vstopu WHW v članstvo. Pod vodstvom Emine Bužinkić smo opravili dve intenzivni strateški delavnici, ki sta bili namenjeni oblikovanju prihodnjih prioritet na ravni programske usmeritve, krepitev regionalne povezanosti, politične vidnosti in podpore Kooperativinim članicam.