Spoštovani,
pred prihajajočim kulturnim praznikom ter državnozborskimi volitvami želimo v Društvu Asociacija opozoriti na pomen kulture in umetnosti v družbi. V mandatu te vlade so bili na področju storjeni pomembni premiki, vključno s prenovo krovne zakonodaje, zato bodo v bodoče pomembni tako kontinuiteta sprejetih politik, spremljanje stanja, predvsem pa konkretna implementacija sprememb. Ob tem ostajajo številna področja, ki še vedno terjajo premišljene in konkretne spremembe. V društvu želimo pred kulturnim praznikom izpostaviti predvsem perečo problematiko materialnih in prostorskih pogojev, v katerih delujeta neodvisna kultura in umetnost.
V društvu vnovič opozarjamo na dejstvo, da delež celotnega proračuna države, ki se namenja za kulturo, že več kot desetletje, praktično stagnira na okoli 1,6 odstotka. Od političnih strank pričakujemo jasno zavezo proti proračunskim rezom na področju kulture, jasna stališča glede pomena neodvisne kulture ter obvezo, da se bo delež proračuna za kulturo v celotnem proračunu povečal na 2 odstotka. Enako usmeritev pričakujemo tudi v kontekstu proračuna EU. Odgovorna politika bo prepoznala tudi težavo v odvisnosti kulturno-umetniškega sektorja od evropskih sredstev. Problematika financiranja neodvisne kulture in umetnosti se kaže tudi na ravni razpisnih mehanizmov. Razpisi za nevladni sektor ostajajo nepremišljeni ter vedno znova uvajajo nesmiselne ali celo kontradiktorne kriterije. Višine razpisnih sredstev se nominalno res dvigujejo, a v resnici stagnirajo zaradi uvajanja novih razpisnih področij. Jasnega zagotovila, da se bodo pogodbe o financiranju javnega interesa za kulturo usklajevale vsaj z inflacijo, še vedno nimamo, kar pomeni erozijo standardov delavskih pravic in upadanje kvalitete produkcije. To pomeni več negotovosti, več prekarnosti in na splošno otežene pogoje dela. Pomanjkljivo financiranje neodvisne kulturno-umetniške ter medijske produkcije gre z roko v roki s pomanjkanjem neodvisnih prostorov produkcije.
Infrastrukture, namenjene neodvisnemu kulturno-umetniškemu sektorju, je še vedno premalo. Obstoječa državna infrastruktura pa je potrebna prenove in posodobitve. Ob kulturnem prazniku bi pričakovali zavezo politike k vzpostavitvi preglednih, dolgoročnih, vzdržnih in stabilnih modelov upravljanja s prostori. Nevladne organizacije s področja kulture nujno potrebujejo aktivacijo razpoložljivih prostorov in podelitev koncesij za upravljanje s prostori. V tem kontekstu bi bilo treba premisliti o dodatnem razpisu za NVO, ki bi zagotavljal sredstva za t.i. »hladni
pogon,« s čimer bi se NVO-jem krili stroški plač, administracije, investicij, vzdrževanja, obratovalnih stroškov in materiala.
V društvu pred kulturnim praznikom opozarjamo, da na področju kulturno-umetniškega sektorja ostajajo precejšnji izzivi. Pozitivne premike, ki jih je prinesla sprememba krovne zakonodaje, je treba ohraniti, sprejeti je treba zaveze k bolj pravičnemu in usmerjenemu financiranju sektorja. Povečati je treba ugled in vidnost kulture ter medijev v javnosti, na področju delavskih pravic pa krepiti socialno in materialno varnost delavk in delavcev v enem od najbolj prekariziranih sektorjev v državi. V društvu smo pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami pripravili
strokovna izhodišča in programske usmeritve za kulturno politiko. Ob kulturnem prazniku si želimo, da bi se politične stranke do izhodišč opredelile, predvsem pa da bi jih prihodnja vlada v največji možni meri tudi upoštevala.