Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.
Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate?
Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.
Glavni cilj iniciative je začrtati in artikulirati nujno potrebo po ustreznih delovnih prostorih ter oblikovati strategije, ki bi zagotovile boljše pogoje za trajnostno (održivo) umetniško delo. Razmišljamo o različnih organizacijskih modelih, ki bi lahko prispevali k izboljšanju delovnih pogojev in reševanju tega perečega problema. Predlagamo konkretno rešitev s preureditvijo nekdanje mestne klavnice v prostor za umetniško produkcijo. V neposredni komunikaciji smo s predstavniki mestnih oblasti (Mestni urad za kulturo) z namenom skupnega iskanja trajnostno rešitev. To niso le vprašanja individualnih interesov umetnikov, temveč tudi vprašanja razvoja kulturne politike v javnem interesu.
Zakaj bi klavnico, nekdanji industrijski objekt, preuredili v ateljeje? Katere specifične potrebe in obstoječe težave umetnikov lahko ta preureditev reši? Ali se tam že odvijajo kakšne umetniške ali kulturne dejavnosti?
Prostor nekdanje Mestne klavnice ima vse potrebne predpogoje in velik potencial, da postane javno, vključujoče in trajnostno središče kulturne produkcije – ki ga zelo potrebujejo ne le umetniki, temveč tudi mesto in njegovi prebivalci. Verjamemo, da je z načelom minimalne rekonstrukcije in v skladu z neposredno izraženimi potrebami umetnikov mogoče hitro in ekonomično ustvariti kompleks, prilagojen umetniškemu in kulturnemu delu. Cilj je ustvariti novo kulturno središče s pozitivnim vplivom na širšo skupnost – prostor za izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj, prostor za srečevanje in druženje, prostor, ki ponuja nove progresivne poglede na boljšo prihodnost tega mesta.
Celotno območje klavnice je v lasti mesta Zagreb, v splošnem urbanističnem načrtu pa je označeno kot mestni projekt, za katerega se trenutno na mestni ravni oblikuje program rabe. V tem smo našli konkreten razlog, da mestu izrazimo jasno potrebo z namenom, da jo mesto prepozna in vključi v mestni program za to lokacijo.
Klavnica je velika, ima logično vzpostavljen (tovarniški) mikrourbanizem, prostore, ki jih je zaradi namembnosti enostavno prilagoditi specifičnim potrebam umetniškega dela. Projekt bi rešil probleme ateljejev in drugih prostorov v kulturnem sektorju (plesne in predstavne dvorane, zvočni in foto studii, prostori za postprodukcijo, različne delavnice – modelarske delavnice, ključavničarske, tesarske, keramične, tiskarske ipd.). Poleg tega bi nastalo novo kulturno središče s pozitivnim vplivom na širšo skupnost – prostor za izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj, prostor srečevanja in druženja, prostor, ki ponuja nove progresivne poglede na boljšo prihodnost tega mesta.
Menimo, da je urgentna statična in fizična sanacija stavb nujna za preprečitev njihovega nadaljnjega propadanja, programska zasnova prostora pa mora temeljiti na resničnih potrebah umetniške scene – v sobivanju z obstoječimi uporabniki, ki so do sedaj vlagali v prostor in prispevali k njegovi ohranitvi.
Med obstoječimi kulturnimi uporabniki v prostorih Klavnice deluje več umetniških ateljejev, avtonomna kulturna iniciativa Reci:klaonica in arhitekturna platforma SKUP. Vsi obstoječi uporabniki so morali vložiti znatna lastna sredstva, da so prostor spravili v funkcionalno stanje in ga prilagodili svojim delovnim potrebam. Nedavna preureditev prostora platforme SKUP je bila nominirana za nagrado »Bernardo Bernardi«, ki jo Združenje hrvaških arhitektov podeljuje najuspešnejšim dosežkom na področju oblikovanja in notranje opreme.
Pobuda je nastala iz prijateljskih pogovorov in se je razširila kapilarno, saj veliko število ljudi deli naše težave: mestnih prostorov za umetniško produkcijo je malo in so neustrezni, komercialni prostori so dragi in tudi neustrezni.
Kako je nastala pobuda; so vas k njej poleg potreb ustvarjalcev pripeljali kakšni posebni razlogi v delovanju kulturne politike in urbanističnega načrtovanja?
Pobudo so sprožili ljudje, ki se ukvarjajo z umetniškim in kulturnim delom, z željo, da bi na sistematičen način rešili prostorske potrebe kulturne in umetniške produkcije v Zagrebu. Pobuda je nastala iz prijateljskih pogovorov in se je razširila kapilarno, saj veliko število ljudi deli naše težave: mestnih prostorov za umetniško produkcijo je malo in so neustrezni, komercialni prostori so dragi in tudi neustrezni. Izvedli smo anketo, s katero smo mapirali stanje na terenu: glede na doslej zbrane podatke se je izkazalo, da več kot 85 % anketirancev nima ustreznih delovnih pogojev. Nekatere osnovne potrebe, ki se pogosto ponavljajo, so: minimalna delovna površina 50 m², prenovljeni prostori z osnovno infrastrukturo (elektrika, voda, ogrevanje, internet), možnost dostopa do tovornih vozil za nakladanje in razkladanje umetniških del, orodij in materialov, prisotnost dnevne svetlobe, prezračevanje ter možnost dela s strupenimi snovmi, stroji, hrupom ipd.
Trenutni mestni prostori za umetniško produkcijo so redki, pogosto se nahajajo v stanovanjskih stavbah, v višjih nadstropjih brez dvigal, so majhni, neprilagojeni in pogosto ne izpolnjujejo osnovnih varnostnih standardov. Kot taki niso le neprimerni za delo. Poslovni prostori, ki bi izpolnjevali tehnične in prostorske pogoje, specifične za umetniško produkcijo, so težko dostopni, predragi in pogosto z negotovimi pogodbami, ki ne zagotavljajo zaščite in varnosti uporabnikov, kar umetnike spet postavlja v izjemno negotov položaj. Verjamemo, da je zagotavljanje kakovostnih in funkcionalnih delovnih prostorov ključni predpogoj za vsak umetniški in ustvarjalni proces. Brez fizičnega prostora, v katerem je mogoče neprekinjeno bivati, ustvarjati, eksperimentirati, razvijati ideje, shranjevati dela, orodja in materiale – ni ustvarjanja.
Morda poznate primere iz drugega mesta ali države, kjer ustvarjalci in mesto izvajajo primerljivo partnerstvo ali projekt?
Sledimo modelom upravljanja prostorov za kulturno produkcijo v drugih mestih v Evropi in na Hrvaškem. Model civilno-javnega partnerstva, ki se razvija v okviru civilne družbe na Hrvaškem, odpira zanimiv potencial za skupno upravljanje med mestnimi oblastmi in organizacijami civilne družbe. V tem kontekstu sta zanimiva primera manjših hrvaških mest, v katerih so vzpostavljeni takšni modeli upravljanja, na primer Družbeni center Rojc v Pulju ali Regenerator v Zaboku. Od večjih, mednarodnih primerov, ki so po obsegu podobni tistemu, ki si ga predstavljamo, bi izpostavili Center Nova Cvernovka v Bratislavi.
Kako bi opisali splošni odnos državne in mestne politike do neinstitucionalnih kulturnih dejavnosti in dodeljevanja prostora za tovrstno kulturo; kako so se oblasti odzvale na vašo pobudo, ali je naklonjena ali ne? Kakšni so vaši naslednji koraki in pričakovanja v novem letu, kako optimistični ste glede pridobivanja prostora za umetniško produkcijo?
Nadaljevali bomo z neposredno komunikacijo s predstavniki mestne oblasti. Menimo, da predstavniki mestne oblasti razumejo naše ideje, in upamo, da bomo v najkrajšem možnem času dosegli viden napredek. Načrtujemo sodelovanje med umetniki pri medsebojnem opolnomočenju in organizaciji. Ideja, ki si jo zamišljamo, v Zagrebu doslej ni obstajala, zato potrebujemo kolektivno domišljijo in organizacijo, da ustvarimo nov trajnostni model upravljanja prostora, kot si ga zamišljamo.
Trenutno razvijamo spletno stran Iniciative “Klavnica”. Prizadevali si bomo za obveščanje strokovne in širše javnosti o dejavnostih pobude ter za ustvarjanje širše podpore za pobudo. Načrtujemo večje mednarodno mreženje in povezovanje s podobnimi pobudami v drugih mestih in državah. Naša naloga je ustvariti in braniti prostor za umetniško produkcijo kot zadevo, ki je v interesu ne le umetnikov, temveč tudi širše družbene skupnosti.