Umovadba je program za odrasle, ki poteka v obliki rednih tedenskih srečanj v enoti Mariborske knjižnice, Pionirski knjižnici Nova vas. Namenjen je osebam z upadom spoznavno kognitivnih funkcij ter osebam v začetni fazi demence in njihovim svojcem oz. družabnikom. Obiskovalci programa s pomočjo iger in didaktičnih pripomočkov iz zbirke igrač krepijo spomin, motoriko, senzomotoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. Brezplačna srečanja vodi Lidija Breznik, mag. soc. gerontologije, v okviru svetovalnega programa o demenci. Program je zasnovan na osnovi partnerskega sodelovanja z Zavodom Aloja, ki izvaja program Svetovanje in podpora pri demenci, verificiran in financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vrsta: Projekt/pobuda –Ponavljajoče se aktivnosti
Februar 2023 – danes
spletna stran
Teme:
Posameznikovo dobro počutje
Dobro počutje skupnosti
Duševno zdravje
Kakovost družbenih odnosov
Kakovost storitev za določene skupine
Umetniške prakse:
Zvočna umetnost
Ciljna skupina:
Odrasli (30–64 let)
Starejši (65+)
Raven:
Lokalna
Viri financiranja:
Mariborska knjižnica
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Izvajalci:
- Mariborska knjižnica
- Aloja, zavod za dolgotrajno pomoč, Maribor
Tip organizacij:
Javni sektor
Nevladne organizacije
Področje:
Kultura
Zdravje
Z uporabo knjižničnega gradiva (primarno iz Igroteke) udeleženci pod strokovnim vodstvom izvajalk programa krepijo kognitivne funkcije, spomin, pozornost, motoriko, senzorne zaznave in govorne veščine. Na ta način posledično vplivajo na upočasnitev kognitivnega upada ter na kvaliteto življenja udeležencev.
Knjižnica se z Umovadbo proaktivno odziva na aktualne družbene pojave: podaljševanje življenjske dobe, spremljanje naraščajočega pojava demence, analiza obstoječih praks domačih in tujih knjižnic. Do 2030 bi naj v Sloveniji živela četrtina prebivalcev, starih 65 let ali več oz. ca. 48.000 oseb z demenco. Svetovna zdravstvena organizacija je demenco razglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja.
Hkrati ob rednih in raznolikih vajah spodbujajo povezovanje in druženje, vplivajo na ohranjanje ali reorganizacijo socialne mreže udeležencev ter zmanjševanje socialne izključenosti in stigme. Knjižnica se tako uveljavlja v lokalnem okolju in širše kot varen prostor srečevanja in socialnega vključevanja tudi za uporabnike s primanjkljajem, ki je v družbi stigmatiziran.
Rezultati projekta
Število udeleženec na posameznih srečanjih vztrajno raste, na letni ravni se je obisk povečal za 71 %. Udeleženci dejavnost doživljajo kot koristno, prijetno in potrebno, v knjižnici se počutijo sproščeno, varno in domače. Poleg kognitivnih, motoričnih in govornih spretnosti krepijo tudi svojo socialno mrežo. Program pozitivno sprejemajo tudi redni obiskovalci knjižnice, pozitivni učinki so opazni tudi na spremljevalcih, ki na Umovadbo pripeljejo svojce. Na ta način se oblikuje solidarno empatično sobivanje, ki prispeva k senzibilnosti, razumevanju, sprejemanju ter detabuizaciji pojava demence v lokalnem okolju in širše. Model je na enakih ali podobnih osnovah prenosljiv tudi v druga okolja, npr. Društvo upokojencev Razvanje, enota Društva Šent, kjer se je že uveljavil.
Katalog dobrih praks kultura in zdravje sofinancira Ministrstvo za javno upravo in Evropska Unija.