Državni zbor je v četrtek 25.9.2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.
Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.
V društvu pozdravljamo, da zakonodaja naposled prepoznava nevladne organizacije na področju kulture in uvaja razlikovanje med ljubiteljskimi in poklicnimi nevladnimi organizacijami. Med pozitivne spremembe štejemo tudi opredelitev podpornega okolja v kulturi, stanovskih organizacij, krepitev vloge Kulturne zbornice in pa urejanje brezplačne rabe javne infrastrukture v kulturno-umetniške namene za obdobje desetih letih. Ureditev možnosti sklepanja tripartitnih pogodb, ki jo zakon zdaj predvideva, bo rešila nemalokateri zaplet in olajšala delo ustvarjalcem. Pozitivni so tudi premiki na področju samozaposlenih v kulturi oziroma po novem samostojnih kulturnih delavcev. V društvu pozdravljamo uvedbo drsnega cenzusa, ki bo samostojnim delavcem v kulturi olajšal načrtovanje dela, predvsem pa tistih, ki bodo cenzus presegli za največ do 30 odstotkov ne bo kaznoval z odvzemom pravice do plačila prispevkov. Smiselnost in učinkovitost nove ureditve se bo po našem mnenju pokazala šele v praksi, in takrat bo tudi jasno ali je treba sistem cenzusa dodatno korigirati.
Dolgotrajna prizadevanja društva, da bi se uvedla t.i. karierna dinamika in da bi bili prispevki samostojnih delavcev v kulturi plačani od višje osnove, v kolikor v sektorju delujejo dalj časa, so se naposled uresničila. V društvu smo poslankam in poslancem predlagal bolj ambiciozen sistem karierne dinamike, ki bi vodil do višjih pokojnin, na koncu pa je koalicija predložila kompromis, ki skrajšuje obdobje v drugem razredu dinamike in nov sistem uvaja leto prej, torej januarja 2029. Prva sprememba pomeni, da bodo pokojnine višje, druga pa, da bodo višje prej, kot je bilo prvotno mišljeno. Tovrsten sistem je edino zagotovilo, da bo status v bodoče sploh še zanimiv, obenem pa moramo dodati, da sistem karierne dinamike naslavlja zgolj tiste, ki v poklic vstopajo. Težave generacij, ki so na polovici obdobja delovanja ali se približujejo upokojitvi v zakonu niso ustrezno naslovljene, vladna pokojninska reforma pa bo položaj teh prekarnih delavcev samo še poslabšala. Položaj te skupine delavk in delavcev v kulturi bo v bodoče nujno treba ustrezneje razrešiti na kar smo v društvu vztrajno opozarjali ob sprejemanju reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na področju socialnega in materialnega položaja samostojnih delavcev v kulturi sicer obstaja še ogromno prostora za izboljšave. V društvu smo opozorili, da morajo po novem prispevek za dolgotrajno oskrbo samostojni delavci v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost plačevati sami. Menimo, da je to v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je pravico do plačila prispevkov predvidel za izjemne umetnike ter tiste, ki delujejo na deficitarnem področju. Verjamemo, da se bo to v bodoče ustrezno uredilo. Med razloge za bolniško nadomestilo se naposled uvrščajo tudi poškodbe, a samo nadomestilo v resnici še vedno ostaja nedostopno. V društvu bomo zato nadaljevali z dolgotrajnimi prizadevanji, da se bolniško nadomestilo uredi od tretjega dne bolniške odsotnosti naprej, kar bi bilo smiselno in primerno tudi za vse ostale prekarne delavce, ne zgolj tiste, ki delujejo v polju kulture.
V društvu opozarjamo tudi na pogodbe o financiranju v javnem interesu za kulturo. Čeprav v vsakokratnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije obstaja podlaga za usklajevanje tovrstnih pogodb, se pogodbe v resnici nikoli ne uskladijo. To praviloma vodi v likvidnostne težave izvajalcev. Tudi zato smo predlagali, da se v krovno zakonodajo vnese določilo, da se pogodbeni zneski uskladijo z rastjo povprečne plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Četudi so določbe o možnosti usklajevanja pogodb tokrat vključene v večletni razpis za programe nevladnih organizacij, to ni zagotovilo, da jih ne bo prihodnja vlada iz razpisov preprosto črtala. Obžalujemo tudi, da so iz zakona izginile določbe o uvedbi delavskega direktorja, ter da se določbe o sistemu prekvalifikacije in dokvalifikacije baletnikov berejo kot mehanizem za socialni dumping.
Za zaključek naj ponovno poudarimo zadovoljstvo nad prenovo zakona in nad nekaterimi rešitvami, ki smo jih pričakovali že dlje časa. Kljub temu pa upamo in verjamemo, da se bodo v bodoče omenjene pomanjkljivosti odpravile, sistem materialne in socialne varnosti za samostojne delavce v kulturi pa ustrezno nadgradil in dopolnil. V tem smislu bo treba sprejeti tudi ukrepe, ki bodo samostojnim delavcem v kulturi zagotovili varno starost. Z vsem tem bi država prepoznala in pripoznala trud prekarnih delavcev in delavk v kulturi, ki so ključni in nujni, da ta država kulturo in umetnost sploh ima.