Ministrstvo RS za kulturo (MK) je objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2026-2029 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju JPR-PROG-2026-2029). Razpis je temeljni mehanizem podpiranja neodvisne umetnosti pri nas, zato v prvi vrsti pozdravljamo, da je aktualno ministrstvo upoštevalo nekatere poudarke in pripombe, ki smo jih ministrstvu v društvu poslali skozi čas. Pripombe smo pošiljali v obliki večkratnih analiz mehanizmov podeljevanja sredstev za NVO v kulturi ter odzivov s ciljem izboljšati pogoje delovanja ter olajšati proces ter olajšati proces prijavljanja in izvajanja programov in projektov tako za financerje kot za upravičence.
Žal ugotavljamo, da je navkljub nekaterim smiselnim pridobitvam ter nadgradnjam razpisa, ki jih lahko vrednotimo za pozitiven premik v smeri zagotavljanja ustreznih pogojev za delo in razvoj osrednjih domačih neodvisnih soustvarjalcev javnih kulturnih in umetniških programov ter vsebin, ta na več mestih še naprej izrazito problematičen, neustrezno zamišljen ter mestoma še naprej odraža tradicionalen odnos in zapostavljanje nevladne kulture, kar smo večkrat od objave razpisa že izpostavili in bili zaenkrat neupoštevani.
ANALIZA 12 LET FINANCIRANJA NVO PROGRAMOV V UMETNOSTI
Pri tem želimo izpostaviti predvsem naslednje:
- Čas objave in obdobje za prijavo na razpis, ki ga je ministrstvo na našo pobudo podaljšalo, je izrazito problematičen. Zavedamo se, da želi z objavo ministrstvo konstruktivno naslavljati problematiko, na katero smo v Asociaciji vseskozi opozarjali, in sicer da morajo biti razpisi objavljeni na način, da je mogoče ob ne podpori na programskem razpisu vlagateljem neovirano participirati najprej na večletnem projektnem in nato projektnem razpisu. Cilj bi bil hkrati, da so informacije o podpori pri tem vlagateljem v novem koledarskem letu znane kar najprej mogoče, da programe in projekte lahko neovirano začnejo izvajati brez negotovosti in strahu glede finančne podpore. Posledica omenjenih je vselej, da je prvi del koledarskega leta malodane izpraznjen kulturnih produkcij neodvisnih akterjev. Opozarjamo, da je docela neustrezno, da upravičenci, med katerimi so številni starši in imajo kot delavci pravico do letnega odklopa v času, ko se za številne začenja poletna sezona in počitnice, pravico do odklopa in dopusta. In vendar se vse pogosteje dogaja, da se od njih terja, da prav najbolj intenzivno delajo v času dopustov. Trenutno tako ob programskem razpisu za njih teče še najmanj razpis za profesionalizacijo NVO na MJU, nadalje, objavljen v prav tem obdobju ter že zaključen je bil tudi Javni razpis za krepitev duševnega zdravja na MZ in še bi lahko naštevali. V Asociaciji menimo, da mora ministrstvo še naprej do problematike pristopati na način, da lahko vlagatelji iz sektorja, ki je izgorel zaradi vse večjega drobljenja sredstev in vse večje količine potrebnega vloženega dela, koristijo svoje pravice iz dela, skrbijo za ustrezno razmerje med delovnim in prostim časom ter niso izpostavljeni še dodatnim pritiskom, ki delajo že tako nezavidljive razmere nevzdržne.
- Problematiziramo tudi zamejeno razvojno naravnanost odločevalcev, ko gre za neodvisno kulturo, kot se odrazi v programskem razpisu, in sicer v:
- višini razpoložljivih sredstev za izvedbo razpisa v celoti, ki je navkljub poudarjanju odločevalcev, da gre za povišanje, skozi leta vse manjše vrednosti. Tega dejstva tudi aktualen nominalen dvig, ki je tak tudi zaradi vpeljave novih področij, ne odpravlja in ga za bodočnost naslavlja le delno (kot pokažemo v Prilogi),
- številu potencialno podprtih vlog na nekaterih področjih, kjer sta na slabšem predvsem področje glasbe in uprizoritvenih umetnosti (kot pokažemo v Prilogi),
- zamejevanju razvoja programov prijaviteljev na intermedijskem in glasbenem področju z nepojasnjeno uveljavitvijo kapice skupne možne višine zaprošenih sredstev za osnovno in drugo področje,
- uveljavitvi plačilnih in organizacijskih obveznosti, ki jih z razpisom ministrstvo nalaga prijaviteljem, kot sta »smiselno« upoštevanje Uredbe o minimalnem plačilu ter dvig razstavnine. Po naši oceni skozi predvidene možne višine zaprošenega sofinanciranje dodatnih sredstev za izpolnitev teh obveznosti, ki jih načelno lahko pozdravimo, ne predvideva.
- ponovnem opredeljevanju problematičnih pogojev za kandidiranje za višja sredstva, kot je število zaposlenih pri vizualnih umetnosti, pri čemer ministrstvo ne pozna prav nobenega ukrepa, ki bi spodbujal zaposlovanje v nevladnem sektorju v kulturi.
- Kot izrazito problematično, celo škodljivo se kaže postopanje ministrstva, da pred objavo razpisa in uvedbo novosti ni opravilo posveta s potencialnimi prijavitelji in drugimi deležniki iz neodvisne kulture. Četudi lahko pozdravimo, da je ministrstvo naposled predvidelo uveljavitev transdisciplinarnega področja, bi se, če bi se pred objavo razpisa posvetovalo s prijavitelji iz relevantnih področij, lahko ovedlo, da je organizacij, ki svoje delovanje utemeljeno umeščajo vanj, izrazito več, kot kaže predvideno število sofinanciranih programov. V društvu po razgovorih s prijavitelji pričakujemo večje število migracij visokokakovostnih prijaviteljev predvsem iz področja intermedijskih, pa tudi drugih področij, na novo področje, saj je transdisciplinarno delovanje že dolgo realnost sodobne umetniške produkcije. Na več mestih je ministrstvo upravičencem pojasnilo, da prerazporejanje nedodeljenih sredstev v okviru razpisa ni predvideno oz. ga ne bodo izvedli, kar je problematično na več ravneh: 1) prerazporejanje nedodeljenih sredstev v okviru danega razpisa je v našem prostoru uveljavljena praksa; 2) postopanje ne odraža realnosti in potreb domače neodvisne kulture, ministrstvo pa jo z njim ogroža, saj namesto, da bi vzpostavila pogoje za sofinanciranje kakovostnih javnih programov, ki nastajajo pod avtonomnim umetniškim vodstvom, vlagatelje sili v predvidevanje, s kakšnim programom, njegovim obsegom oz. z umestitvijo na katero področje nosijo manjše tveganje za izgubo državne podpore, kar v društvu ocenjujemo kot nedopustno. Menimo, da je nujno, da sicer smiselne novosti država vselej uvaja na zrel in konstruktiven način, ki v ničemer ne pomeni destabilizacije neodvisne kulture, temelji na spremljanju stanja in potreb ter vsebuje vsa varovala, da je možno v celoti zamejiti in preprečiti negativne posledice za domačo (neodvisno) kulturo, ki so bile pri snovanju morebiti nepredvidene; 3) v Asociaciji odločevalce vsakokrat pozivamo k smiselnemu prerazporejanju sredstev v okviru razpisa za voljo razvoja domače kulture.
Verjamemo, da ni namera aktualnega ministrstva delovati nekonstruktivno napram neodvisni kulturi in bo upoštevanje naših pripomb prineslo večje zaupanje v razpisni mehanizem, večje razumevanje med odločevalci, strokovnimi uslužbenci po področjih in okrepljeno zaupanje v smiselnost in ustrezno premišljenost podeljevanja sredstev v zadovoljstvo vseh vpletenih. Predlagamo, da MK predloge preuči in po potrebi razpis ustrezno dopolni ter v primeru, kadar je to potrebno, podaljša čas za oddajo dokumentacije skladno z zakonom. S tem bo nevladna kultura resnično manj podvržena realnosti in občutkom zapostavljenosti.
Naši ključni predlogi so:
(1) Ministrstvo naj vse razpise za neodvisno kulturo vselej objavi na način, da ne prispeva k izgorelosti v sektorju ter upoštevajoč vse procese, ki so potrebni za njihovo izpeljavo od prijave do podpisa pogodbe pred začetkom vsakokratnega koledarskega leta, omogoči vlagateljem pogoje za mirno in kakovostno pripravo projektne dokumentacije, ki vključuje ustrezno razmerje med delom, prostim časom, dopustom in počitkom.
(2) Ministrstvo naj dosledno upošteva v razpis vključeno določilo o usklajevanju pogodb, njegovo dolgotrajno izvajanje pa zagotovi tako, da usklajevanje pogodb z inflacijo in rastjo plač eksplicitno uveljavi v ZUJIK. Pred vsakokratno izvedbo prihodnjih programskih razpisov naj zgolj kot osnovo minimalnih potrebnih sredstev vzame skupno končno finančno vrednost z inflacijo usklajenih pogodb iz predhodnega programskega razpisa, razvojno pa deluje tudi na način, da zagotavlja dodatna sredstva za podporo novim programom nevladnih organizacij.
(3) Že v tem razpisu naj v skladu z uveljavljeno prakso realizira možnost prerazporejanja sredstev med področji, v kolikor praviloma rezervirana ostanejo nerazporejena, in sicer na način, da stremi v smeri, da bi država ob upoštevanju možne stopnje sofinanciranja, programsko podprla kar največje število visokokakovostnih programov. Vsakokrat pred objavo novega programskega razpisa naj ministrstvo osnutek in usmeritve prihajajočega razpisa predstavi potencialnim vlagateljem, s čimer bo še v času, ko je mogoče prisluhniti konstruktivnim pripombam, jih nasloviti, evidentirati interes, stanje in potrebe, zagotovila, da bo razpis kar najbolj mogoče zasnovan smiselno, učinkovito ter razvojno za vse deležnike.
V nadaljevanju pošiljamo seznam vseh ostalih pripomb in komentarjev, glede katerih pričakujemo pojasnila ali spremembe, ter daljšo utemeljitev našega drugega predloga ter prvenstveno z njim povezane problematike. Predlagamo, da se v luči izogibanja podobnim nestrinjanjem pri ostalih razpisih te pripombe smiselno prenesejo tudi na večletni projektni razpis, ki mora postati ne zgolj sredstvo financiranja festivalov, temveč mehanizem nabiranja referenc za prehod na programsko financiranje.
Celotno besedilo odziva, je dostopno na povezavi.