Asociacija, ki je že v času napovedi opozicije, da bo zbirala podpise za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, medijem posredovala svoja stališča, se je na seji upravnega odbora društva poenotila, da se priglasi kot organizator referendumske kampanje. Kot vsebinska NVO mreža, ki zagovarja interese neodvisne kulture ter poklicnih delavk in delavcev, ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v njej delujejo, menimo, da je pomembno, da državljankam in državljanom samostojno in neposredno posredujemo svoje stališče, ki je utemeljeno na dobrem vpogledu v izrazito nezavidljiv prihodkovni in socialni položaj posameznikov in posameznic, ki so zaslužni za izjemne poklicne prispevke k domači in evropski kulturi. V društvu smo ZA uveljavitev zakona, opozarjamo pa, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno. Predlog pokojninske reforme namreč za številne, tudi kulturne delavke in delavce, ne prinaša izboljšav.
Veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je po našem mnenju zastarel, pomanjkljiv, predvsem pa ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. V tem oziru po mnenju Asociacije predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke predstavlja korak v pravo smer, četudi bi bile možne dodatne izboljšave predloga. Pomembno pa je, da odločitev o dodelitvi dodatka ne bo več prepuščena diskreciji posameznega ministra. V Asociaciji dosledno nasprotujemo političnemu vplivu na odločanje v polju kulture. Pri tem ocenjujemo, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno.
Vlada je namreč nedavno s socialnimi partnerji podpisala dogovor o pokojninski reformi. Ta poleg zaostrovanja enega od pogojev za upokojitev, tj. upokojitvene starosti, uvaja še daljše referenčno obdobje za izračun pokojnin in pa spremembo formule za usklajevanje pokojnin. Slednja ukrepa pomenita, da se bodo pokojnine realno znižale in niti postopen dvig odmernega odstotka niti uvedba t.i. zimskega dodatka tega znižanja ne moreta nevtralizirati.
To ne glede na raznovrstna pojasnila predlagateljev pomeni, da bodo delavke in delavci delali dlje, da bodo njihove pokojnine nižje in da se bodo počasneje usklajevale. Vse to velja tudi za slehernega kulturnega delavca in ustvarjalko, pri čemer je za sektor specifično, da so mnogi delo opravljali preko pogodb civilnega prava ali študentskih napotnic pred letom 2015. Na ta način se je v vseh panogah v času krize reševalo slovensko gospodarstvo in zniževalo izdatke države, posledično pa se vsem tem delavkam in delavcem to ni štelo v pokojninsko dobo. Vse ti delavci bodisi sploh ne bodo izpolnile pogojev za upokojitev bodisi bodo upravičeni do izredno nizkih pokojnin, saj se bodo upokojili po starostnem pogoju 67 let z manj kot 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Odstotek odmere bo pri njih nižji, zaradi česar bodo nižje tudi pokojnine.
Na predlog pokojninske reforme smo se v okviru javne razprave tudi odzvali, pri čemer smo opozorili na problematičnost reforme na splošno ter izpostavili, da za samozaposlene v kulturi brez posebnih ukrepov pomeni le še poglabljanje revščine v starosti. Naš odziv na predlog pokojninske reforme lahko v celoti preberete na tej povezavi. V društvu, kjer nas preseneča, da je uveljavitev predloga Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v polju kulture ter dodatke k pogosto neživljensko nizkim dohodkom mednarodno in nacionalno priznanih ustvarjalcev potrebno zagovarjati, smatramo, da bi bil edini smiselni referendum referendum o pokojninski reformi.
Stališča društva bomo do predvolilnega molka podali na televizijskih, radijskih soočenjih ter v medijskih prispevkih na temo.