Projektni razpis MOL za leto 2016

Ime: Javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala MOL
Institucija, ki je objavila razpis: Mestna občina Ljubljana
Datum objave:  22. januar 2016
Povezava na razpis

Ključne opredelitve mehanizma izvajanja kulturnih politik

Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov, ki naj bi bili na območju MOL izvedeni v letu 2016.

Razpis je namenjen prijaviteljem na področjih, uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, vizualne umetnosti (vključno s sekcijo arhitektura in oblikovanje), intermedijske umetnosti, kulturno-umetnostna vzgoja, knjiga in mesto, Ljubljana bere in mladike – prvi projekti.

Pri ocenjevanju vlog je zavedeno, da MOL upošteva naslednje dolgoročne cilje:

»• spodbujanje izvirne in kakovostne uprizoritvene, glasbene, vizualne, intermedijske, literarne in kulturno-vzgojne produkcije ustvarjalcev,
• podpora kulturnim organizacijam, skupinam in posameznim ustvarjalcem, ki delujejo na območju MOL, in ki pomembno prispevajo k razvoju MOL na področju kulture,
• spodbujanje kakovostnega dela še neuveljavljenih izvajalcev na področju kulture,
• povečanje dostopnosti javnih kulturnih dobrin občinstvu,
• povečanje raznolikosti javnih kulturnih dogodkov,
• večanje dostopnosti knjig in branja.«

Vključevanje Asociacije v procese oblikovanja mehanizma izvajanja kulturnih politik

Asociacija je v procesu nastajanja razpisa predlagala:
–    Jasnejše opredeljevanje nekaterih ustvarjalnih področji oziroma razširitev posameznih področji in vključevanje različnih sodobnih praks.
–    Predlagali smo, da se na razpis lahko prijavijo tudi tisti, ki so se pred tem prijavili na programski razpis MOL, kar je bilo v tokratni dikciji omejeno.
–    Pri projektu Ljubljana bere smo predlagali višjo odkupno ceno za posamezen izvod knjige.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

MOL je Asociaciji posredovala pojasnilo, v katerem razlaga, da se bodo na projektni razpis lahko prijavili tudi tisti, katerih vloge so bile na programskem razpisu zavržene, hkrati pa bodo tisti prijavitelji, ki so bili zavrnjeni na programskem razpisu, bili s posebnim pozivom dodatno vabljeni k predlaganju projektov.

Ostali predlogi Asociacije niso bili upoštevani.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Januar 2016: Asociacija komunicira z MOL glede odprtih vprašanj programskega razpisa.
10. februar 2016: Na spletni strani Asociacije je bil objavljen prispevek o odgovoru MOL na vprašanje Asociacije glede projektnega razpisa.
24. februar 2016: Na spletni strani Asociacije so bila objavljena dodatna pojasnila s strani MOL, ki jih je pridobila Asociacija glede projektnega razpisa.

Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih

Ime: Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 21. december 2017
Povezava na predlog

Ključna določila pravilnika

Pravilnik določa sestavo strokovnih komisij in pri tem opredeljuje, da je komisija sestavljena iz treh do sedmih članov, da se komisija skliče za čas trajanja natečaja in da je sestavljajo strokovne fizične osebe. V komisijo so lahko imenovani posamezniki, ki so pred tem uvrščeni na seznam strokovnjakov pri ministrstvu za kulturo. Pravilnik določa način kako je sestavljen seznam strokovnjakov. Podrobneje je določeno delovanje komisije in plačilo nadomestila članom komisije za opravljeno strokovno delo. Določene so tudi številne druge podrobnosti postopka izvedbe javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala januarja 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Številna dopolnila so bila predlagana glede sestave komisije. Predlagano je bilo dopolnilo člena, ki skrbi, da pri komisiji oziroma prijaviteljih ne bo prihajalo do nepotizma. Pri strokovni komisiji smo predlagali tudi natančnejšo opredelitev načina glasovanja. Predlagali smo, da so strokovne komisije spolno uravnotežene in da so lahko v strokovnih komisijah tudi mednarodni strokovnjaki. Bolje, kot da predsednika komisije izbira investitor je, da predsednika izglasujejo preostali člani strokovne komisije.
– Predlagali smo, da se razpis ne objavi zgolj na spletni strani investitorja in v Uradnem listu RS, pač pa tudi na spletni strani ministrstva za kulturo, saj je nesmiselno pričakovati, da bodo potencialni prijavitelji pregledovali zgolj prvotno navedena mesta objave.
– Predlagano je bilo tudi administrativno dopolnilo, saj je bilo v zadnjem členu zapisano, da pravilnik velja za lokalne skupnosti, kar ni možno, saj je v zakonu zapisano, da velja delež za umetnost za lokalne skupnosti zgolj kot priporočilo.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Četudi so bili predlogi Asociacije dobro argumentirani, ministrstvo večino predlogov ni upoštevalo. Upoštevalo je zgolj administrativno dopolnilo, saj pravilnik po zakonu, ni namenjen izključno lokalnim skupnosti, ampak lahko velja za slednje v primeru, da se odločijo izvajati delež za umetnost.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

December 2017: Z nekaterimi člani smo korespondenčno razpravljali o pravilniku in opredelili ključne točke, ki jih je potrebno nasloviti.
Januar 2018: Dodatno smo analizirali pravilnik ter detektirali dodatna določila, ki jih je potrebno spremeniti ali dopolniti.
8. januar 2018: V sklopu javne razprave smo na ministrstvo za kulturo poslali naše predloge in komentarje.
10. januar 2018: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o odzivu na pravilnik in seznam poslanih komentarjev.

Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih

Kratko o pravilniku: Po tem ko je bil dopolnjen Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo tako, da je vključeval tako imenovani delež za umetnost, je iz zakonskih določil izhajala tudi potreba po pravilniku, ki bo natančneje določal postopke izvedbe deleža za umetnost. Pravilnik določa pogoje in način imenovanja strokovnih komisij, podrobnejša merila za določitev plačila članom strokovnih komisij, način izvedbe javnega natečaja in višino denarnih nagrad avtorjem umetniških del, izbranih na javnem natečaju za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih.

Trenutno veljavni pravilnik: Pravilnik je bil prvič sprejet v začetku leta 2018 in je dostopen na tej povezavi.

Zgodovina sprememb pravilnika in dejavnosti Asociacije:
•    Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih (2018) ODZIV ASOCIACIJE

Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture

Ime: Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: december 2016
Povezava na predlog

Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja

–    Člani svetov javnih zavodov se po novem ne bi rabili udeleževati izobraževanj vsako leto, pač pa zgolj enkrat v obdobju šestih mesecev po nastopu funkcije.
–    Spremenjen je bil način vodenja evidenc posameznikov, ki so se udeležili usposabljanja.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog pravilnika je Asociacija poslala decembra 2016, povzetek poslanega dopisa pa je dostopen na tej spletni strani.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
Asociacija je ministrstvu za kulturo predlagala, da na seznam tem, o katerih usposabljajo člane javnih zavodov, vključijo tudi sodelovanje z zunanjimi izvajalci (NVO in samozaposlenimi). Asociacija je mnenja, da kljub načelni usmeritvi k takšnemu sodelovanju, v praksi pogosto prihaja do napačnega razumevanja prioritet, obsega in načina sodelovanja. Ob tem je Asociacija izrazila stališče, da je potrebno o potrebah NVO in načinih boljšega sodelovanja osveščati vse sodelujoče v procesu priprav programskih načrtov javnih zavodov v kulturi.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ministrstvo za kulturo ni upoštevalo predloga Asociacije.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

22. december 2016: Asociacija je na ministrstvo za kulturo poslala komentarje na Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture.
23. december 2016: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o odzivu Asociacije na pravilnik.
6. januar 2017: Iz ministrstva za kulturo smo prejeli odziv na naše predloge sprememb pravilnika.

Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture

Kratko o pravilniku: Ta pravilnik ureja vsebino, obseg in način izvedbe usposabljanja članov sveta javnih zavodov na področju kulture v Republiki Sloveniji ter način vodenja in podatke, ki se vpisujejo v evidenco o udeležencih programa usposabljanja.

Trenutno veljavni pravilnik: Besedilo trenutno veljavnega pravilnika je dostopno na tej povezavi. Zadnja sprememba pravilnika je bila potrjena v začetku leta 2017.

Zgodovina sprememb pravilnika in dejavnosti Asociacije:
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2017) ODZIV ASOCIACIJE
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2015)
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2014)

ZKUASP

Ime: Zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (ZKUASP)
Predlagatelj: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog poslan v obravnavo: 14. avgust 2015
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) od do sedaj veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 (in njegovih kasnejših dopolnitev), ki združuje vsa področja avtorskega prava, ločuje kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic. Zakon uvaja naslednje ključne spremembe:
–    Imetniku pravic se omogoča, da svobodno izbere kolektivno organizacijo, ne glede na njen sedež. Pravico postati član kolektivne organizacije ima skladno s predlogom vsak, ki bo pooblastil kolektivno organizacijo za upravljanje svoje avtorske pravice. Moral pa bo izpolnjevati v statutu določene pogoje članstva. Kolektivna organizacija bo lahko upravljala zgolj tiste avtorske pravice, za katere bo pridobila pisno pooblastilo imetnika pravic.
–    Določa se upravljavska struktura kolektivne organizacije. Vsaka kolektivna organizacija bo imela skupščino, nadzorni odbor in poslovodstvo. Skupščina bo organ, prek katerega bodo člani (imetniki pravic) uresničevali svoja upravljavska upravičenja do kolektivne organizacije in lahko vplivali na sprejem njenih ključnih odločitev oziroma sklepov.
–    Določa se način delitve avtorskih honorarjev v skladu z Direktivo 2014/26/EU. Po predlogu bo le-te mogoče deliti v skladu z na skupščini sprejetimi pravili, najkasneje v roku devet mesecev od konca poslovnega leta. Zbrani avtorski honorarji se bodo lahko porabili zgolj za stroške upravljanja in za odbitke za namenske sklade. Kolektivne organizacije morajo po novem temeljito obveščati imetnike pravic, s katerimi imajo sklenjen sporazum o zastopanju, o zbranih in izplačanih avtorskih honorarjih.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog zakona je Asociacija poslala 30. septembra 2015 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
–    Izpostavili smo neskladje pri definiranju kolektivne organizacije.
–    Opozorili smo na nepotrebno administrativno obremenjevanje imetnikov pravic v primeru, ko se odločijo za izjemo od obveznega kolektivnega upravljanja. Predlagali smo tudi ukinitev roka petih dni, ko je potrebno priglasiti izjemo.
–    Predlagali smo natančnejše definiranje termina “nekomercialna raba”, oz.  nadomestitev s terminom, ki je že uveljavljen.
–    Izpostavili smo, da je potrebno ustrezneje določiti predhodni rok za obveščanje v kolikor imetnik pravic dovoli uporabo svojega avtorskega dela, ki ni povezano z doseganjem gospodarske koristi. Navedli smo, da je dovolj, če se o uporabi dela v ta namen kolektivno organizacijo obvesti v skladu s poročanjem, ki ga določa 38. člen tega zakona. Določanje novih rokov ni v načelu s čim bolj enostavnim, prijaznim in učinkovitim upravljanjem s pravicami in pogoji uporabe pravic.
–    Predlagali smo črtanje dela, ki dovoljuje, da bi posamezen član kolektivne organizacije lahko imel več kot en glas v primeru trajanja članstva, višine honorarjev ipd. Menimo, da je to nesprejemljivo in nedemokratično.
–    Predlagali smo spremembe glede neporabljenih sredstev in uporabo slednjih preko namenskih skladov za neuveljavljene avtorje. Izpostavili smo, da je neporabljena sredstva nujno uporabiti preko namenskih skladov in ne v druge namene, hkrati pa bilo dobro tudi terminološko jasneje opredeliti nekatere pojme, kot so na primer neuveljavljeni avtor.
–    Predlagali smo spremembe glede določanja tarif, kjer morajo biti jasno postavljena merila, s katerimi mora biti seznanjen imetnik pravic.

Aprila 2016 je bil v proceduro poslan nov predlog, ki je dostopen na tej povezavi. Številni predlogi Asociacije so bili v drugem predlogu upoštevani, Asociacija pa si je še naprej prizadevala za nujne spremembe 10. člena, ki najbolj vplivajo ravno na manjše izvajalce, ki so pogosto vključeni v delovanje nevladnega sektorja.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je opozorila na neskladno definicijo kolektivne organizacije, in naš predlog je bil upoštevan. Delno je bil upoštevan predlog Asociacije na točki, kjer smo predlagali ukinitev roka za priglasitev izjeme od kolektivnega upravljanja, saj je bil rok podaljšan iz pet na deset dni. Delno je bil upoštevan tudi naš predlog glede nekomercialne rabe, saj je bil termin jasneje opredeljen, hkrati pa je bil rok za poročanje podaljšan iz pet na deset dni. Prav tako so bili upoštevani posamezni deli predloga Asociacije glede namenskih skladov, kar je poslej med drugih dolžnost kolektivne organizacije. Upoštevan je bil tudi predlog natančnejšega opredeljevanja pojma neuveljavljeni avtor. Prav tako je bil upoštevan predlog Asociacije, da skupščina kolektivnega združenja ne sme sama odločati o razporejanju nerazdeljenih sredstev.

Asociacija se je vključila tudi v razpravo na drugi predlog, kjer je bilo upoštevano naše stališče, da je potrebno podaljšati rok za priglasitev izjeme od kolektivnega upravljanja avtorske pravice, ki je določeno v 10. členu. Rok je bil na naš predlog podaljšan iz 10 na 15 dni.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

15. september 2015: Potekala je okrogla miza in javni posvet o ZKUASP na katerem je sodeloval tudi predstavnik Asociacije.
30. september 2015: Asociacija je poslala odziv na prvi predlog ZKUASP na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
April 2016: Preučili smo nov predlog ZKUASP in opredelili, v katerih točkah vpliva na NVO v kulturi.
18. maj 2016: Asociacija je podala predloge sprememb ZKUASP.
2. junij 2016: Posvet Asociacije z ožjimi člani mreže glede nastopov in argumentacije v državnem zboru.
7. junij 2016: Predstavniki Asociacije so se srečali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo kot predlagateljem zakona ter poslanci SMC iz pristojnih odborov za gospodarstvo in kulturo v DZ. Predstavili smo jim predhodno posredovano stališče glede 10. člena in odprave birokratskih ovir za NVO v kulturi.
24. juniji 2018: Jadranka Plut v imenu Asociacije na Odboru za kulturo, kamor smo bili vabljeni, predstavila stališče mreže glede 10. amandmaja. Predlog je bil sprejet.
1. julij 2016: Podan predlog amandmaja 10. člena, ki ga je odbor za gospodarstvo predlagal na pobudo Asociacije o spremembah ZKUASP.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)

Kratko o zakonu: Zakon ureja okvire delovanja kolektivnih organizacij s področja avtorske in sorodnih pravic, kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, postopek za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del itn.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Pred sprejetjem zakona v letu 2016 so področje delno urejali nekateri drugi predpisi, šele s sprejetjem ZKUASP je področje celostno in sistemsko urejeno.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• ZKUASP (2016) ODZIV ASOCIACIJE

Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015

Ime: Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015
Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije
Predlog poslan v obravnavo: 30. junij 2016
Povezava na poročilo

Ključni poudarki s strani predlagatelja

V poročilu je zaveden pregled uresničevanja Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 po posameznih področjih in ukrepih.

Odziv Asociacije

Asociacija je v svojem odzivu opozorila, da se številni ukrepi, ki naj bi bili izvedeni na področju nevladne kulture in samozaposlenih v kulturi, niso izvedli.

Problematični so in ostajajo:
– Žepnine za samozaposlene v kulturi, ki so finančno neustrezen mehanizem.
– Ne prihaja do izvrševanja prenosa javnih pooblastil na nevladni sektor.
– Ministrstvo ni naredilo premika glede spodbujanja zaposlovanja v NVO, prav tako ne glede davčnih olajšav in drugih mehanizmov, ki bi spodbudili razvoj nevladne kulture.
– V ZUJIK ni bil zapisan NVO kot pravni subjekt.

Asociacija je v svojem odzivu, ki je v celoti objavljen na tej povezavi pozvala k večjemu upoštevanju zastavljenih ciljev glede nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, prav tako je izrazila veliko pričakovanje glede praticipatornega oblikovanja novega Nacionalnega programa za kulturo.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Nekateri predlogi Asociacije so bili na dolgi rok upoštevani, saj je v naslednjih letih prišlo tako do preoblikovanja kulturnih žepnin v delovne štipendije, kot do sprejetja mehanizma deleža za umetnost. Glede oblikovanja novega NPK predlogi Asociacije povečini niso bili upoštevani, prav tako ostajajo odprta nekatera druga vprašanja, kot so davčne olajšave, zapis NVO v krovno zakonodajo, prenos javnih pooblastil na NVO, itn.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

5. julij 2016: Asociacija pošlje nabor komentarjev, ki se nanašajo naporočilo o izvajanju NPK v letu 2015.
5. julij 2016: Asociacija na spletni strani objavi novico o odzivanju na poročilo o izvajanju NPK v letu 2015.
7. oktober 2016: Asociacija se je udeležila seje Odbora za kulturo v DZ, kjer so razpravljali o poročilu o izvajanju NPK v letu 2015 in kot povabljena predstavila svoje stališče glede poročila.

Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025

Ime: Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 23. avgust 2017
Povezava na predlog

Ključni poudarki s strani predlagatelja

Ključni cilj NPK za obdobje 2018 – 2025 je po besedah MK primerno umestiti kulturo v spremenjenih razmerah.

NPK vsebuje pet strateških ciljev, znotraj vsakega pa še nekaj operativnih  ciljev.

Strateški cilji so: uveljaviti status kulture v javnem interesu,vzpostaviti z javnim interesom za kulturo skladen sistem financiranja kulture in zagotoviti za kulturo ustrezen delež javnih sredstev,  spodbuditi dotok sredstev za kulturo iz drugih virov in jih vključiti v sistem ter omogočiti finančno in ustvarjalno avtonomijo vsem ustvarjalcem, decentralizirati sofinanciranje kulture in postopno odpraviti nesorazmerja med posameznimi sektorji kulture oz. vrstami umetnosti ter med ustvarjalci v javnem in nevladnem sektorju in sistematično in učinkovito promovirati ter uveljaviti slovensko kulturo v mednarodnem prostoru, vzpostaviti dialog z drugimi kulturami in doseči večjo
prepoznavnost Slovenije.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 -2025, ki jih je Asociacija poslala septembra 2017, so v celoti dostopni na tej povezavi.

NPK po našem mnenju sicer primerno opiše nekatere težave v kulturi,  predvsem premajhno sistemsko podporo nevladnih organizacij (NVO) ter samozaposlenih. A kot takšen je bolj podoben predhodni analizi, ki ji bo pravi NPK šele sledil. Po našem mnenju bi moral imeti strateški dokument jasno opredeljene smernice rešitev, cilje, ukrepe in kazalnike, ki jim bo z akcijskim načrtom mogoče v kasnejših letih slediti.

Dokument mestoma sicer navrže nekaj konkretnih ukrepov za urejanje položaja samozaposlenih in NVO, ki pa niso utemeljeni na analizah posledic in so praviloma izvzeti iz konteksta razvoja celotnega sektorja, niso skladni z ostalimi strateškimi dokumenti vlade ter ne upoštevajo ključnih predlogov, ki jih kulturniška stroka že nekaj let javno zagovarja.

Pri samozaposlenih dokument načrtuje delitev poklicev na avtorske in neavtorske. Ker ni jasno, kako bi se avtorstvo določalo, in zakaj je takšna delitev smiselna, se bojimo, da bo to vodilo v zmanjšanje števila tistih, ki jim plačujejo prispevke za socialno varnost. To bo vodilo v še večjo prekarizacijo samozaposlenih, zato predlagamo umik ukrepa. Hkrati pogrešamo vizijo in razvojne ukrepe za samozaposlene, denimo uvedbo karierne dinamike.

Dokument je želel v svojih prvotnih različicah uvesti novo javno agencijo za umetnost. Bojimo se, da bi to zmanjšalo sredstva za umetnost na račun administracije, hkrati pa področje odprlo radikalnim rezom v proračunu. Verjamemo, da stroka na MK že zdaj ni podvržena pritiskom odločevalcev pri deljenju sredstev, kar je edini argument za ustanovitev agencije s strani MK. Ustanovitev agencije ne more biti izgovor za neprevzemanje politične odgovornosti za razvoj nevladnega sektorja v kulturi. Primeri iz tujine kažejo, da je agencija smiselna zgolj v primeru, da je financirana s strani izvenproračunskih virov, kar se v Sloveniji glede na umanjkanje zasebnih sredstev v kulturi zagotovo ne bo zgodilo. Zakaj je v tem primeru za golo prerazporejanje
sredstev v kulturi potreben nov, dražji organ kot ministrstvo, tako ni jasno. Ker ukrep ni premišljen, predlagamo, da ga MK izloči iz NPK in okoli njega raje v naslednjih letih organizira sistematično strokovno razpravo, ne pa da se v NPK zaveže k nečemu, za kar še ni odločeno, če sploh ima smisel.

Pozdravljamo sicer uvedbo koncesij za najbolj razvite NVO v kulturi, ki jih predlaga NPK, a hkrati opozarjamo, da umanjkajo vsi drugi ukrepi za razvoj stabilnega nevladnega sektorja. Vključno z jasno zavezo, da bo po desetletju prizadevanj NVO v krovni zakonodaji, predvsem ZUJIK-u, jasno definiran kot temeljni gradnik kulturnega polja. NVO že leta poudarjamo, da je potrebno za stabilen razvoj sektorja, ki dosega neverjetne rezultate v polju umetnosti, uvesti stabilnejši način podpore. Govorimo o financiranju hladnega pogona, urejanju infrastrukturnih vprašanj, znatnejšemu sofinanciranju evropskih projektov, administrativnemu lajšanju bremen, dialoškosti pri pripravi mehanizmov financiranja itn. Nič od tega nismo našli v tem NPK.

Če želi MK Kulturniško zbornico Slovenije (KZS) spremeniti v zbornico stanovskih društev, menimo, da je tu potrebna previdnost. Na polju kulture ne delujejo zgolj ta društva, temveč tudi strokovna združenja. Če bo imela nova KZS pristojnosti podeljevanja sredstev in statusov za samozaposlene, menimo, da MK v tem primeru ne more odstopiti od odgovornosti za komisijsko odločanje o kvaliteti izvajalcev. KZS bi bilo tako veliko bolj smiselno preoblikovati v pred leti že široko usklajeno idejo o raziskovalni ustanovi za monitoring kulturnih politik.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je skupaj z drugimi deležniki v kulturi skozi celoten proces oblikovanja NPK 2018 -2025 opozarjala na številne pomanjkljivosti dokumenta. Dokument so kot problematičen spoznali praktično vsi kulturniki, vse od samozaposlenih do številnih javnih zavodov. Po protestu kulturnikov proti škodljivemu dokumentu in pozivih k odstopu ministra, je skupni pritisk zadostoval, da do sprejetja predloga NPK 2018 – 2025 ni prišlo. Vmes je MK sicer v javnost poslal nekaj različic besedila, ki je vsako do neke mere upoštevalo predloge Asociacije, a ni ponudilo ključnih predlaganih rešitev, zato se naša generalna ocena o nesprejemljivosti dokumenta ni spremenila.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

April 2017: Preučili smo končna izhodišča ministrstva za kulturo glede celostne prenove kulturnega modela, ki bo izhodišče za nov Nacionalni program za kulturo. Osredotočili smo se na pripravo komentarjev dokumenta v delih, kjer se nanašajo na področje NVO in samozaposlenih v kulturi.
Maj 2017: Začeli smo s pripravami na posvet o vlogi agencije za umetnost, na katero naj bi bilo preneseno financiranje NVO v kulturi.
Maj – julij 2017: V tem obdobju smo v komunikaciji z ministrstvom za kulturo in Nacionalnim svetom za kulturo usklajevali nekatere elemente bodočega predloga Nacionalnega programa za kulturo.
28. julij 2017: Po posvetovanju s člani smo podprli peticijo in prizadevanja za ustanovitev centra za sodobni ples, ki bi bil umeščen v prihajajočem Nacionalnem programu za kulturo.
Julij – avgust 2017: Predstavnik Asociacije v dialoški skupini za samozaposlene je večkrat zahteval osnutek Nacionalnega programa za kulturo, kjer je do razprave o dokumentu v avgustu tudi prišlo.
Avgust – september 2017: Z drugimi deležniki v kulturi si je Asociacija prizadevala za umestitev tematike kulturnega turizma v nastajajoči NPK.
23. avgust 2017: Udeležili smo se novinarske konference MK glede NPK in ministru javno zastavili vrsto vprašanj o predlogih znotraj NPK.
24. avgust 2017: Asociacija se je srečala z ZKDS, na srečanju pa je potekala tudi izmenjava mnenj glede Nacionalnega programa za kulturo.
30. avgusta 2017: Srečali smo se s predsednikom DSP in članom upravnega odbora DSP ter si izmenjali mnenja glede Nacionalnega programa za kulturo.
Začetek septembra 2017: Preučili smo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, ko je bil septembra objavljen v sklopu javne razprave.
7. september 2017: V sklopu zagovorniške kampanje glede Nacionalnega programa za kulturo smo v Ljubljani med drugim organizirali odmeven zagovorniški posvet o agenciji za umetnost, na katero naj bi bile prenesene pristojnosti NVO v kulturi.
11. september 2017: Srečali smo se s CNVOS ter predstavili problematiko NPK pri razvoju NVO v kulturi.
12. september 2017: Udeležili smo se posveta MK, na katerega je bil povabljen član upravnega odbora Asociacije Andrej Srakar, ki je predstavil naše zadržke glede položaja NVO znotraj NPK ter ministru za kulturo predstavili naše poglede na težavne točke NPK.
14. september 2017: V sklopu kampanje okoli novega Nacionalnega programa za kulturo je Asociacija pripravila srečanje z novinarji, na katerem smo predstavili stališča glede NPK s strani NVO, stanovskih združenj, samozaposlenih, ljubiteljske mreže in javnega sektorja v kulturi.
14. september 2017: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o novinarski konferenci, kjer so se kulturniki iz različnih področji negativno izrekli do predloga Nacionalnega programa za kulturo.
20. september 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani dialoške skupine za samozaposlene v kulturi razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih in potrebnih dopolnilih NPK.
27. september 2017: Nacionalni svet za kulturo je zavzel negativno stališče do NPK. Svoja mnenja in stališča je predstavila tudi članica NSK in predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nujnost akcijskega načrta ter razvojnih ukrepov za NVO, kar je bilo tudi zapisano v skupnem odzivu NSK na NPK, ki so ga posredovali ministrstvu.
30. september 2017: Po posvetovalnem procesu smo na ministrstvo za kulturo poslali številne komentarje na Nacionalni program za kulturo.
4. oktober 2017: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o odzivu na Nacionalni program za kulturo z vsemi pripadajočimi komentarji.
11. oktober 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani Nacionalnega sveta za kulturo (članica je tudi predsednica Asociacije) sprejeli stališče, da je NPK potreben še dodatnih dopolnil.
13. oktober 2017: Udeležili smo se srečanja predstavnikov društev s predsednikom državnega sveta, kjer smo javno izpostavili aktualne zagate NVO v kulturi znotraj predloga NPK ter pridobili javno podporo predsednika DS.
13. oktober 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani dialoške skupine za samozaposlene v kulturi sprejeli stališče, da je NPK potrebno še dopolniti.
8. november 2018: Asociacija na spletni strani objavi prispevek o tem da je delovna skupina za NVO na ministrstvu za kulturo zadržana do predloga NPK.
13. november 2017: V sklopu okrogle mize o NPK nas je na posvet povabila stranka SMC, ki predseduje odboru za kulturo v državnem zboru. Posveta se je udeležila predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je predstavila naša stališča glede NVO znotraj NPK ter opozorila na nujnost sprejemanja trajnostnih odločitev v dialogu s strokovno javnostjo. Posvet je bil medijsko odmeven.
11. decembra 2017: Ker je bilo glede novega Nacionalnega programa za kulturo in novele ZUJIK-a veliko nezadovoljstva med različnimi predstavniki kulturniške javnosti, smo se uskladili s predstavniki javnega sektorja, ljubiteljske zveze, NVO in samozaposlenimi ter na skupni novinarski konferenci predstavili naše poglede na osnutek NPK. Na novinarski konferenci smo ponovno pozvali k umiku krovne strategije v kulturi ter opozorili na nedialoškost sprejemanja tega dokumenta.
5. februar 2018: Skupaj z Zavodom Maska in Slovenskim mladinskim gledališčem smo v okviru projekta Nova pošta organizirali soočenje političnih strank in kulturnikov, kjer smo jih spraševali o mnenju glede položaja NVO v ključnih strateških dokumentih, med drugim NPK,
6. februar 2018: Odvila se je skupna novinarska konferenca in protest velike večine dele kulturnikov, na kateri je bilo izraženo tudi nestrinjanje z osnutkom NPK. Naknadno je Asociacija objavila tudi prispevek o protestu na spletni strani.
7. februar 2018: Odzvali smo se vabilu stranke Levica, ki je organizirala pogovor z naslovom Proti-kulturna politika, v katerem sta sodelovali dve predstavnici Asociacije. Pogovarjali smo se o aktualnem NPK in položaju NVO v kulturi. Posvet se je odvijal v Pritličju v Ljubljani.

Nacionalni program za kulturo

Kratko o dokumentu: Nacionalni program za kulturo (NPK) je osrednji strateški državni dokument s področja kulture. V dokumentu je zabeležen razvoj kulture v prihajajočem obdobju. Po trenutno veljavni zakonodaji dokument uokviri razvoj kulture za nadaljnjih osem let (pred tem je bilo obdobje štirih let). NPK sicer nima predvidene strukture in tako so v preteklosti nastajali po obsegu precej različni predlogi, prav tako so se razlikovali strukturno, a načeloma naj bi bil razvoj kulture razdeljen po področjih, delitve so tudi po obliki organizacije oziroma umeščenosti posameznega subjekta v javni interes za kulturo, predvideni so lahko tudi horizontalni ukrepi, itn.. Dokument se potrjuje v Državnem zboru.

Trenutno veljavni dokument: Ker se je zadnji Nacionalni program za kulturo za obdobje 2014-2017 iztekel, hkrati pa ni bil sprejet nov dokument, trenutno ni veljavnega nacionalnega programa za kulturo.

Zgodovina Nacionalnega programa za kulturo in dejavnosti Asociacije:

  • Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025 (2017/2018 – predlog ni bil sprejet) ODZIV ASOCIACIJE
  • Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (2013)
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2016 (2017)
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 (2016) ODZIV ASOCIACIJE
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2014 (2015)
  • Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2010)
  • Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2007/2008)
  • Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 (2003/2004)