V Društvu Asociacija smo se kot strokovna nestrankarska zagovorniška organizacija nevladnih organizacij in posameznikov, ki delujejo v polju kulture, odzvali vabilu evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja na srečanje s predsednikom evropske politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu Stephanom Sejournejem, ki se je 22. in 23. februarja v Ljubljani mudil na dvodnevnem delovnem obisku.
Sejourne se je prvi dan obiska v Sloveniji v vrsti srečanj s predstavniki civilne družbe želel seznaniti tudi s položajem slovenskih deležnikov v polju kulture. Na srečanju smo odprli teme, kot so aktualni položaj in odnos odločevalcev do nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v polju kulture, stopnja civilnega dialoga ter participativne demokracije pri oblikovanju in izvrševanju strateških politik in zakonodajnih rešitev na slovenski in EU ravni ter odziv na epidemijo.
Predstavnika Asociacije Polona Torkar in Miha Satler sta v razgovoru skozi analizo prikazala, da se položaj slovenskih nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi slabša. Izpostavila sta, da so tudi nevladne organizacije v kulturi in samostojni ustvarjalci – kot nevladni sektor v celoti – deležni neustrezne javne, sistemske in zakonodajne obravnave, k čemur pripomorejo mdr. sistematični posegi v neodvisno novinarstvo, zavračanje dialoga, na primer z neimenovanjem dialoških skupin Ministrstva za kulturo za trajni dialog z nevladnimi organizacijami ter samozaposlenimi v kulturi, ter izrazito zamejevanje možnosti participativnega sooblikovanja ustreznih rešitev.
Slednje se, kot sta izpostavila, naposled odrazi v neustrezni obravnavi nevladnega sektorja v Nacionalnem programu za kulturo, nezadostnem vključevanju neodvisne kulture v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, izključevanju nevladnih organizacij v procesu oblikovanja prednostnih nalog Ministrstva za kulturo, ko gre za evropsko kohezijsko politiko ter nenazadnje nezadostnih ukrepih, ki bi kulturi, ki jo je pandemija novega koronavirusa izrazito prizadela, pomagala premostiti nastalo škodo. Kot v primeru proračuna Ministrstva za kulturo, so odločevalci na vseh omenjenih mestih neodvisno kulturo potisnili na stranski tir.
Poseben poudarek srečanja sta sodelavca Asociacija namenila še vedno in tudi na novo aktualnemu dogajanju, vezanemu na postopke vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi ter pridobitvi ali podaljševanju pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, ki jih za vrhunske ustvarjalce iz državnega proračuna poravna država, nadalje pritiskom in sodnim postopkom, s katerimi država nevladnim organizacijam, ki domujejo na Metelkovi 6, želi odvzeti še zadnje prostore, ki jih nevladni kulturi daje na razpolago ter sistematičnim posegom v institut strokovnih komisij, s katerimi so danes na široko odprta vrata za politično in nestrokovno odločanje o sofinanciranju programov in projektov nevladne kulture, spodbud za samozaposlovanje in statusov, pa naj gre za pravice samozaposlenih ali pa javni interes nevladnih organizacij.
V sklepnem delu sta sodelavca Asociacije izpostavila, da zaupanje v slovenski sodni sistem navkljub posegom vanj ostaja izrazito in da je, ker je za nevladno kulturo v nasprotju s preteklo prakso danes sodna pot pogosto edina možnost za uveljavitev in zaščito svojih pravic, pomembno, da stabilen in zaupanja vreden tudi ostane. Sočasno sta ocenila, da je izrednega pomena, da se tudi na evropski ravni vzpostavi mehanizme zagotavljanja, da se evropske vrednote, priporočila in zakonodaja skladno uveljavljajo tudi na slovenskih tleh, je možnost sooblikovanja prioritet in ukrepov na državni in evropski ravni enakovredno zagotovljena vsem deležnikom, ki naj imajo nenazadnje tudi možnost enakovredno prispevati k realizaciji evropskih ciljev. Vsekakor pa, ker šibljenje nevladnega sektorja mdr. slabi tudi njihovo možnost zagovorništva, odzivnosti, vstopanja v dialog z odločevalci, dostopa do pravnih sredstev in niža raven demokratičnosti družbe, je nujno, da tudi Evropa – ne glede na politično oblast v državi – okrepi mehanizme za razvoj, profesionalizacijo in krepitev zmogljivosti civilne družbe.