Nedavno so pričele nevladne organizacije prejemati rezultate prijav na programski razpis 2022–2025, zaradi česar v nevladnem in širšem kulturnem sektorju ponovno vre.
V Asociaciji smo se odzvali na do sedaj znana problematična dejstva, hkrati pa pripravljamo tudi daljšo analizo, ki jo bomo predstavili na tradicionalni novinarski konferenci Asociacije pred kulturnim praznikom, ki bo predvidoma v zadnjem tednu januarja.
Tudi če bi se za posamezna področja potrdilo, da je prišlo do povišanja sredstev, je takoj potrebno poudariti problem proporcionalnosti razdelitve sredstev. Do edinega zadovoljivega povišanja je zares prišlo le na področju glasbe, in sicer je bilo razpisanih več sredstev predvsem na račun širjenja skupnega števila upravičencev za štiri dodatne organizacije. Na področju likovnih umetnosti sta bili v tem sklicu razpisani zgolj dve novi mesti. Na intermedijskem področju je stanje enako, na uprizoritvenem, kjer je zaslediti tudi največ problematičnih odločitev, pa je stanje enako le na videz (Obakrat je bilo v besedilih razpisanih sredstev za osem organizacij.). Če vzamemo v obzir, da je bilo zavoljo tožb v financiranje na koncu sprejetih deset organizacij, pravzaprav govorimo o znižanju števila mest in s tem sredstev zanje. Sredstva so pri tem eden ključnih kazalnikov, saj ministrstvo kljub rekordnemu proračunu ni uspelo zagotoviti zvišanja števila organizacij, sprejetih v sofinanciranje, na vseh področjih. Izpostavimo, da bi programski in zares vsi ostali razpisi moral slediti razvoju področja nevladne kulturne ustvarjalnosti, kjer je več indikatorjev, da se področje močno razvija, ministrstvo pa slednjega ne podpre z ustreznimi sredstvi.
A naposled ne gre zgolj za finance. Ministrstvo za kulturo že več časa, zelo okrepljeno pa v času zadnje vlade napada, destabilizira in slabi nevladni sektor v kulturi. V zadnjih dveh letih smo bili namreč deležni od napada na organizacije na Metelkovi 6, do različnih izigravanj v protikorona paketih, kjer je bil v nekaterih primerih nevladni sektor izvzet iz pomoči. Za rezultate razpisa je sicer najbolj relevantna sprememba Pravilnika o strokovnih komisijah, ki je doživel številne negativne spremembe, kljub temu da jim nista pritrdila ne Odbor za kulturo v Državnem zboru ne Nacionalni svet za kulturo.
Da ministrstvo ne izkazuje razumevanja za nevladni sektor in nanj gleda odklonilno, pokaže tudi aktualni predlog Nacionalnega programa za kulturo, operativno pa na primer nedavno sprejeti Zakon o debirokratizaciji, ki je s poseganjem v ZUJIK odločanje o sprejemu v programe in projekte prestavil s strokovne na politično raven.
Stanje s programskim razpisom potrebuje rešitev. Ministrstvu za kulturo predlagamo zagotavljanje dodatnih urgentnih sredstev in s tem popravo nastalih težav. Izgubljamo namreč programe vrhunskih organizacij z več deset ali celo stoletno tradicijo, nagradami in izjemno mednarodno prepoznavnostjo, ki ostajajo brez državnega financiranja, četudi so za naš prostor bile in preprosto so potrebne.
Naš odziv lahko v celoti preberete na tej povezavi.