Vsako leto Ministrstvo za kulturo izda samostojni poziv za delovne štipendije, slednje pa se podeljujejo tudi v okviru nekaterih projektov oziroma v sklopu drugih kulturnih institucij, na primer na JAK RS. Delovne štipendije pogosto predstavljajo pomemben prihodek za samozaposlene v kulturi ob njihovem prejemu pa se pojavi tudi nekaj administrativnih vprašanj.
V servisnem prispevku obravnavamo osnovne zakonitosti delovnih štipendij ter kako se tako pridobljena sredstva obravnava v cenzusu in dohodnini.
Ministrstvo za kulturo navadno ob koncu leta objavi Javni razpis za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi, ki jih bo sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Namen delovnih štipendij naj bi bil ohranjanje in spodbujanje samozaposlovanja na področju kulture, zagotavljanje spodbudnih pogojev za ustvarjalno delo, povečanje števila projektov, vzpostavljanje kvalitetne in raznovrstne produkcije, dvig kompetenc ter večje mobilnosti in razvoj samozaposlenih v kulturi. Podobne so tudi nekatere delovne štipendije v okviru drugih razpisov.
Za pridobitev finančnih sredstev odobrenega projekta samozaposleni navadno ne izda računa, ampak se mu po podpisu pogodbe sredstva nakažejo direktno na transakcijski račun. Zato mnogo samozaposlenih ne ve, kako obravnavati tovrstne dohodke v okviru svojih evidenc. Samozaposleni, ki imajo priglašene normirane stroške, morajo voditi evidenco poslovnih dogodkov, kar smo že obravnavali v prispevku Redne knjigovodske obveznosti. Po mnenju Inštituta za revizijo Slovenije se delovna štipendija računovodsko izkazuje na kontu 768 – drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije …).
Pomembno je torej, da samozaposleni v svoje evidence ne vnašajo le izdanih računov temveč tudi vse ostale poslovne listine, med katerimi so tudi pogodbe, vse to so prihodki, ki se upoštevajo v davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti. Na Finančni Upravi RS pojasnjujejo, da je “delovna štipendija dosežena v povezavi z opravljanjem dejavnosti samozaposlenega v kulturi, zato se šteje za prihodek, dosežen v okviru opravljanja dejavnosti, in povečuje davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti. Povedano drugače, štipendija, ki jo omenjate, ni oproščena plačila dohodnine in se jo vključi med prihodke v Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.”
Ob tem je pomembno izpostaviti razliko med izobraževalno štipendijo in delovno štipendijo. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 25. členu določa, da se ne plača dohodnina od štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev.
Hkrati pa je posebnost delovne štipendije v tem, da se ta ne upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa samozaposlenih v kulturi, ki pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna v skladu s 83. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK). Več o cenzusu je objavljeno v prispevku Kaj se všteva v cenzus? na naši spletni strani.
*Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.