Ustvarjalci in ustvarjalke se velikokrat sprašujejo na kakšne načine lahko pravno-formalno izvajajo svoje kulturno-umetniško udejstvovanje. Za vsakim delom mora biti v skladu z zakonodajo sklenjena ustrezna pogodba o delu, ki predvideva določene obveznosti in omejitve tako za delodajalca_ko oz. naročnika_co, kot za delojemalca_ko oz. izvajalca_ko del.
V servisnem prispevku smo predstavili pregled različnih pravno-formalnih oblik pogodb o delu.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) definira delo na črno kot delo/dejavnost, ki jo izvajajo pravne osebe, ki ni zapisana v ustanovitvenem aktu ali imajo prepoved izvajanja te dejavnosti; za samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register in za posameznike_ce, ki opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določajo zakoni. Ko ustvarjalci in ustvarjalke dobijo kreativno, ustvarjalno ali kakšno drugo priložnost za zaslužek so pogosto postavljeni pred dilemo, kako delo opraviti oz. izvesti na legalen način, kakšne možnosti sploh obstajajo in katera od njih je najprimernejša. Mnoge pa zanima tudi katera naj bi bila najugodnejša.
Vsaka pridobitna dejavnost oz. dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja in dohodek iz kapitala je po Zakonu o dohodnini (Zdoh-2) obdavčen, poleg tega pa so s pogodbami iz dela povezani še prispevki za socialno varnost, ki se delijo na prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, primer brezposelnosti (zaposlovanje) ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V primeru redne zaposlitve (za določen ali nedoločen čas) delavec_ka iz naslova plačevanja prispevkov dobi tudi določene socialne pravice. Pri prekarnejših oblikah zaposlitve, pa je dostop do teh pravic okrnjen, kljub temu da delodajalci_ke in delojemalci_ke še vedno plačujejo visok odstotek prispevkov pri izplačilih avtorskih in drugih honorarjev.
Poleg avtorske pogodbe, ki ima podlago v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) obstaja še podjemna pogodba, ki ima podlago v Obligacijskem zakoniku(OZ). Med seboj se razlikujeta predvsem po vrsti dela, za katere se uporablja ena in druga in po stopnji obdavčitve za delodajalce_ke. Od bruto dohodka se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost , ki so prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5% in prispevek za zdravstveno zavarovanjev višini 6,36 %, kar plača podjemnik_ca. Naročnik pa mora obračunati tudi 8,85 % prispevek za pokojninsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53%. Od davčne osnove, ki je 10% znižano bruto izplačilo, se obračuna še 25% dohodnine. Pri teh pogodbah pa je pogosto potrebno biti pozoren, saj mnogi naročniki pri dogovarjanju za ceno govorijo o bruto-bruto izplačilu, kar pomeni, da bo na dogovorjeno ceno zapadlo dobrih 42% dajatev (v primeru, da oseba ni zvarovana na drugi podlagi, npr. zaposlitev). Dohodnina (tj. 25%) se ob letnim obračunu v nekaterih primerih povrne, kar pa je odvisno od skupnega obračuna vseh dohodkov, kjer Finančna uprava RS(FURS) na letni bazi ugotavlja, ali je bil davek na dohodek preplačan ali podplačan.
Za določen tip del je tu še osebno dopolnilno delo, kjer se je potrebno temu ustrezno registrirati na AJPES, vrednotnice pa je potrebno zakupiti v naprej. Če gre za znane naročnike mora vrednotnico kupiti naročnik, če pa gre večinoma za neznane naročnike pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam.
Posameznik_ca pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejšo obliko, obliko samozaposlitve, kar pomeni, da opravljanje dejavnosti registrira kot fizična oseba oz. samostojni podjetnik(s.p.), po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). V sklopu tovrstne registracije dejavnosti je potrebno vzeti v zakup redni mesečni strošek plačevanja prispevek za socialno varnost,v višini minimalnih pokojninske osnove,ki je v septembru 2020 znašala 401,98 evra ne glede na dohodke. Poleg tega pa je potrebno redno plačavati tudi akontacijo dohodnine, računovodstvo itd. Več o tem si lahko prebetere tudi v prispevku Administrativni roki za samozaposlene.
Samozaposleni v kulturi pa so osebe, ki samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost in so kot taki registrirani v posebnem razvidu pri Ministrstvu pristojnem za kulturo, katerih zakonska podlaga je Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), Uredba o samozaposlenih v kulturi in prav tako Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Status samozaposlenega v kulturi se od s.p. bistveno razlikuje v tem, da oseba s statusom lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna,»/…/ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ali ko gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih etih letih pomeniprispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic/…/«po 83. členu ZUJIK in »/…/njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo/…/«po 85. členu ZUJIK. Več o tem, si lahko preberete v prispevku Kako do statusa samozaposlenega v kulturi? na spletni strani Asociacije.
Ker pa je statusna oblika samozaposlitve omejena tudi z vidika dejavnosti, ki jih oseba lahko registrira in opravlja, lahko ob tem samozapolseni_e v kulturi še vedno opravljajo druga dela, ločeno s podjemno ali avotrsko pogodbo. Lahko pa tudi odprejo dodatno dopolnilna dejavnost oz. pogovorno bolje poznano kot »popoldanski s.p.«, pri čemur samozapolseni_e v kulturi ne rabijo plačevati nobenih dodatnih prispevkov ali davkov, Paziti pa morajo na ustrezno razmerje med dejavnostmi, saj kot so navedli na Ministrstvu za kulturo, želijo in morajo zagotoviti namensko rabo proračunskih sredstev za delovanje samozaposlenih v kulturi oziroma zagotoviti uresničevanje javnega interesa na področju kulture. Po njihovem gre za t. i. dopolnilno dejavnost, iz česar izhaja, da status samozaposlene_ga v kulturi oziroma delovanje na področju kulture, ki velja v načelu za zaposlitev za polni delovni čas, še vedno ostaja poglavitni del njegovega_nega delovanja. Več o dopolnilni dejavnosti si lahko preberete v prispevku Samozapolseni in popoldanski s.p. na spletni strani Asociacije.