Iz prve vrste: KNOF

Foto @KNOF

Asociacija s svojim članstvom posega v najrazličnejše sfere kulture in umetnosti. Ena izmed članic Asociacije je tako tudi Skupnost KNOF, ki preko inovativnih podjetniških idej deluje na polju kreativnih industrij.

Pogovarjali smo se z Mojco Žganec Metelko iz Poslovne skupnosti KNOF iz Posavja.

V Skupnosti KNOF delujete na presečišču kreativnih industrij in podjetništva. Kako ste nastali in katere so vaše ključne dejavnosti?

Nastali smo 10 let nazaj kot mladinsko kulturno društvo v majhnem kraju Sevnica. Že takrat smo mladim z ulice omogočali pridobivanje prvih izkušenj, da ugotovijo, kaj jih sploh veseli v življenju, kaj so njihovi talenti. Na pobudo prostovoljca iz Francije smo leta 2011 pričeli prvi družbeno odgovorni podjetniški projekt, butik ponovne uporabe, ki se imenuje Stara šola in vsako leto okolju prihrani 50 ton odpadkov ter ustvarja delovna mesta za težje zaposljive. Danes odpiramo že peto trgovino, tokrat v Litiji. Podporo za zagon družbeno odgovornih poslovnih idej smo omogočili tudi drugim podobno mislečim iz našega okolja, danes delujemo kot poslovna skupnost Knof, znotraj katere deluje tudi podjetniški inkubator, v katerega je trenutno vključenih 16 podjetnikov. Njihove ideje so precej različne, od založništva, naravne gradnje, terapevtskih dejavnosti.

Delujete na regionalnem oziroma lokalnem nivoju. S kakšnimi težavami se soočate in kakšno pomoč oziroma podporo države bi si želeli?

Delujemo v regionalnem okolju Posavja, čeprav smo tudi to mejo že presegli z vključitvijo v inkubator podjetnic iz Litije in Kranja. Še vedno imamo največ težav z razumevanjem, kaj je družbeno odgovorno, krožno ali socialno podjetništvo. Smatramo, da smo pomemben akter v gospodarstvu, namreč zaposlujemo 14 oseb, več kot 70% naših prihodkov ustvarimo s prodajo na trgu, čeprav mnogi mislijo, da živimo od razpisov. Naši produkti in storitve morajo ne samo preživeti na trgu, ampak reševati določen družbeni ali okoljski problem – slediti načelom trajnostnega razvoja, biti vključujoči, lokalno naravnani, tako da je vse še malce težje kot klasično podjetništvo. 

V svoje delo poleg profesionalcev vključujete tudi številne, predvsem evropske prostovoljce. S kakšnimi izzivi se soočate na tem področju?

Mladi iz tujine prinašajo v našo skupnost predvsem svež in “outofthebox” pogled, so naše zrcalo, nas spodbujajo k refleksiji, obenem pa vnašajo nove vsebine, ideje v produkte in storitve Knof. Ena od prostovoljk, ki je sedaj pri nas, je dizajnirala zalo zanimivo torbico iz kavbojk, ki jo je ena od naših na novo usposobljenih šivilj izdelala in jo tudi prodaja, celo v Ljubljani. V prihodnje se sicer usmerjamo bolj v jezikovno bližnje države, kot so Rusija, Ukrajina in Poljska, saj je največja omejitev pri delu in napredku prostovoljcev iz tujine prav jezikovna ovira.

V kontekstu kreativnih industrij v Posavju ponujate prostor coworkinga. Kako ste razvijali program, ki praviloma združuje samostojne kreativce in kakšno podporo bi si pri tem želeli?

Coworking v Sevnici je bil časovno eden prvih coworkingov v Sloveniji. Ni pa zaživel kot tipični coworking prostor, pri nas je to pomenilo bolj soorganizacijo dogodkov, sodelo na novih idejah, v njih so sodelali zaposleni, prostovoljci iz Slovenije in tujine, osebe na usposabljanju, tako da je vseeno bilo zelo pestro in dinamično okolje. Smo se pa sodelujoči smatrali bolj kot družina, ne kot samostojni kreativci, ki občasno delajo skupaj. 

Kakšni so vaši načrti v naslednjih mesecih?
V nizkem startu je odprtje nove trgovine Stara šola v Litiji, prenova obstoječih poslovalnic Stara šola v Sevnici in Brežicah, lansirali bomo tudi nov produkt Knofa, barvo za prenovo pohištva, ki smo jo razvili v partnerstvu z lokalnim podjetjem. Pričele so se tudi že priprave na prvi poslovni meetup v Posavju, ki se bo zgodil januarja in bo, upamo, prelomna točka prihodnosti naše poslovne skupnosti. 

Foto @KNOF
Deli