Na ministrstvu za kulturo sta v zadnjih mesecih potekali dve seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, katere primarna naloga je spremljanje izvrševanja koalicijske pogodbe.
Člani so poleg tega na sejah obravnavali tudi Nacionalni program za kulturo in spremljujoče oblikovanje akcijskega načrta.
V sklopu pete seje so bila predstavljena pojasnila ministrstva za kulturo glede treh sklopov vprašanj, ki jih je predhodno zastavila skupina. Zanimalo jih je izpolnjevanje koalicijske pogodbe, postavka samostojnih ustvarjalcev v kulturi in krizna politika.
Vprašanja iz področja postavke samostojni ustvarjalci v kulturi so bila vezana na rast števila samozaposlenih v kulturi v zadnjem obdobju in kakšni bi bili predvideni stroški, če bi se dohodkovni cenzus zvišal, na kar je minister odgovoril, da zakon in uredba regulativ števila samozaposlenih ne predvideva, relevantnih ocen o povečanju dohodkovnega cenzusa pa ni možno podati.
Na vprašanja, ki sledijo v koalicijski pogodbi obljebenemu zvišanju proračuna za samozaposlene in celoten sklop, ki prevprašuje pripravljenost ministrstva na napovedano novo gospodarsko krizo v odnosu do samozaposlenih, je Poznič odgovarjal posplošeno. Povedal je, da predlog proračuna sicer vključuje nekaj več denarja, namenjenega ministrstvu za kulturo kot lani, in da je napoved krize znižala sredstva večini resorjem. Poznič kot velik uspeh ocenjuje na vladi sprejet predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi, ki v obdobju 2021–2027 zagotavlja več kot 122 milijonov dodatnih sredstev, zaradi česar predvideva določeno sprostitev proračunskih sredstev ministrstva za kulturo za namene razvoja, a hkrati izjavlja, da bi bilo v primeru krize »potrebno znižanje proračuna za kakšen odstotek.« Minister je tudi obljubil, da »v vsakem primeru (tudi v primeru varčevanja) postavka samozaposlenih nikakor ne bo ogrožena.« Veliko je bilo govora o prizadevanjih ministrstva, o težavnosti proračunskih pogajanj in drugih težavah. Izražen je bil tudi dvom uresničljivosti koalicijske pogodbe, kar je zaskrbljujoče.
Skupina je podala tudi eksplicitno vprašanje glede terminskega poročila o uresničitvi prvega ukrepa poglavja Kultura za odprto družbo koalicijske pogodbe, in sicer glede postopnega dviga sredstev za kulturo, katere cilj je do konca mandata doseči vsaj 0,5% BDP, na kar minister ni odgovoril.
Ker ministrstvo ne izvaja zavez iz koalicijske pogodbe, tudi dialoška skupina ne more zares spremljati njenega izvrševanja. Ob pomanjkanju konkretnih ukrepov je ministrstvo dialoški skupini očitno dodelilo novo nalogo in to je pisanje ukrepov za nastajajoči Nacionalni program za kulturo. Četudi je tudi to dobrodošlo, pa obstaja resna skrb, da se bodo ukrepi, ki bi se že morali izvajati, ponovno zgolj časovno zamaknili v nedoločeno prihodnost. Člani dialoške skupine so sicer podali svoje predloge glede NPK, razprava o tem pa bo še potekala.