Iz prve vrste: TAM-TAM Inštitut

Foto@TAM-TAM Inštitut
Foto@TAM-TAM Inštitut

V tokratni Kulturosferi med člani Asociacije posegamo na polje oblikovanja in predstavljamo TAM-TAM Inštitut, ki se ukvarja s promocijo in premišljevanjem pakata kot komunikacijskega sredstva v javnem prostoru.

Pogovarjali smo se s Tomažem Drozgom.

V TAM-TAM Inštitutu, ki deluje kot zavod, skrbite predvsem za polje plakata kot komunikacijskega sredstva v javnem prostoru. Kaj so vaši ključni cilji delovanja?

Ključni cilj delovanja zavoda so promocija plakatne ustvarjalnosti, informiranje, izobraževanje in raziskovanje ter arhiviranje, ohranjanje in zagotavljanje dostopnosti do slovenske plakatne dediščine.

Zavod skrbi za neprofitne dejavnosti sicer gospodarske družbe TAM-TAM. Na kakšen način po vašem mnenju plakati vplivajo na javni prostor in kako se je to spreminjalo skozi 30 let delovanja družbe?
Plakati so odraz kulture posamičnega mesta, kažejo vrednote, ki jih mesto zastopa. Pogosto zagovarjam stališče, da mestni plakat daje mestu dinamiko in kaže na dušo mesta, medtem ko t. i. tržni plakat kaže na razvitost in tržno naravnanost mesta. Brez mestnega plakata je mesto pusto, je zgolj ena velika trgovina. Do začetka 90. let prejšnjega stoletja je bil plakat priljubljen, saj je bila večina plakatov namenjena kulturi, plakati so nemalokrat predstavljali podaljšek scenografije kulturnih dogodkov v javni prostor. Z novim družbenim redom pa se pojavi tržni plakat, ki pospešuje prodajo, predvsem materialno potrošnjo, postane velik in agresiven. Zato tudi današnji negativni prizvok plakata. Mestni plakat pa še vedno služi obveščanju in kot tak predstavlja tudi dokument nekega časa. V mestih bo vedno obstajala potreba po sporočanju. Vedno bo nekdo želel nekoga povabiti na koncert, predstavo ali kakšen drug dogodek. Vedno bo nekdo želel v javnem prostoru predstaviti umetniško delo, izraziti svoje mnenje ali opozoriti na pomembne družbene teme.

Foto@TAM-TAM Inštitut
Foto@TAM-TAM Inštitut

Ali bi si želeli s strani mesta ali države spremembo politik na polju plakata in urejanja javnega prostora?
Vsekakor. Prav mestni plakat je tisti, ki pravno formalno sploh ni definiran. Po spremembi občinskih odlokov o plakatiranju v odloke o oglaševanju tudi mestni plakat pade v tržni primež, kar posledično velikokrat pomeni cenovno nedostopnost do plakatnih mest prav za tiste, ki jim je v osnovi namenjen. Kulturnim inštitucijam, nevladnim organizacijam in podobnim uporabnikom, katerim plakat predstavlja eno osnovnih komunikacijskih kanalov. V ta namen smo izdali tudi zbornik mestni plakat, v katerem 13 avtorjev razmišlja o vlogi in pomenu mestnega plakata včeraj, danes, jutri. Namenjen je predvsem administrativni javnosti in stroki (občine, država, urbanizem…), da bi pomen mestnega plakata bolje razumela v smislu kreiranju politik na področju oglaševanja. Zbornik je v elektronski obliki dosegljiv na spletni strani, zainteresirani pa ga lahko prejmejo tudi v tiskani obliki (pišite na institut@tam-tam.si).

Ena izmed vaših odmevnejših akcij je tudi Plaktivat. Kaj želite z njim sporočiti?

Plaktivat je projekt, ki preko plakatnih natečajev komunicira družbene problematike v javnem prostoru. Nastal je kot posledica zavedanja, da lahko s svojim delom prispevamo za boljši jutri. Da se o določenih temah premalo govori, da se premalo zavedamo tisočerih nevarnosti, ki na nas prežijo na vsakem koraku. Hkrati pa skušamo s kvalitetnimi plakati vplivati na vizualizacijo javnega prostora. 7. novembra letos bo v Mestni hiši v Ljubljani otvoritev pregledne razstave najboljših plakatov, ki so prispeli na 12 različnih vsebinskih natečajev, hkrati pa bo izšel tudi katalog plakatov. V okviru razstave načrtujemo s Fundacijo Brumen tudi okroglo mizo na temo oblikovanja družbeno odgovornega plakata. Razstava se bo v nadaljevanju selila po slovenskih mestih. Sicer pa je Plaktivat projekt, ki ga v celoti financira družba TAM-TAM iz lastnih sredstev.

Foto@TAM-TAM Inštitut
Foto@TAM-TAM Inštitut

Pri svojem delu se pogosto srečujete z oblikovalci, ki so praviloma samozaposleni. Kako gledate na njihov položaj? Bi morala država glede njihove prekarnosti ukrepati?

Prekarnost je tako ali tako ena večjih problematik današnje družbe. Je pa res, da je bil poklic oblikovalca vedno bolj svobodnjaški kot ne. Lahko je umetniški ali obrtniški, vsako področje ima svoje zakonitosti in svoje možnosti. Ključni problem vidim predvsem pri prepoznavanju kvalitete oblikovanja plakatov, vse preveč je klišejev in slabih oblikovnih rešitev.

Kakšni so vaši načrti v prihodnjih mesecih?
Razen omenjene Plaktivatove pregledne plakatne razstave in kataloga najboljših plakatov pripravljamo pogoje za pričetek delovanje Digitalnega arhiva slovenskega plakata (v sodelovanju z NUK-om), ki naj bi v kratkem zaživel, v okviru Evropskega tedna mobilnosti pa v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora pripravljamo razstavo najboljših plakatov, ki so prispeli na natečaj Mesta pešcem (pred Figovcem v Ljubljani).

Tam-Tam NLB razstava_Foto_Matjaž Tavčar

Foto@TAM-TAM Inštitut
Foto@TAM-TAM Inštitut