Odziv: Zakon o medijih potrebuje dopolnitve

Foto: ŠKUC
Foto: ŠKUC

Ministrstvo za kulturo RS je 28. junija letos v javno razpravo odposlalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed E), ki se je zaključila 30. avgusta in v katero se je vključila tudi Asociacija, saj je med izdajatelji medijev na Slovenskem kar nekaj nevladnih organizacij iz področja kulture in umetnosti, z delom v medijih pa se preživljajo tudi številni samozaposleni v kulturi.

Opozorili smo, da je zakonodajno prilagoditev medijski sedanjosti in prenovo opredelitve medijev, ki jo prinaša predlog Zmed-E, nujno še nadgraditi in odpraviti nekatere nedoslednosti, še posebej pa glede medijskih projektov, ki zagotavljajo vsebine v širšem javnem interesu ali tržno manj zanimive vsebine s področja umetnosti in kulture.

V društvi Asociacija se strinjamo z osnovnimi izhodišči predlagatelja ZMed-E, da dejstvo, da področje medijev v Sloveniji ureja tako zastarel zakon, ne vpliva samo na medije same, ampak tudi na pravice javnosti, na kar smo že opozarjali v okviru javnih razprav opuščenih ali zavrženih predlogov strateških dokumentov in zakonskih sprememb, kot je bil tudi projekt oblikovanja nacionalne medijske strategije, ki je potekal med 2016 in 2017. Menimo pa, da Ministrstvu za kulturo tudi s Zmed-E ni uspelo ustrezno vzpostaviti t.i. “tretjega medijskega sektorja”, kot je vzpostavljen in razvit v številnih državah EU ter kot je njegova vloga opredeljena tudi v deklaraciji  Sveta Evrope (Declaration of the Comitee of Ministers on the role of the community media in promoting social cohesion and intercultural dialogue, sprejeta 11. februarja 2019).

Po predlagani novi ureditvi je za opredelitev medija tudi ključno opravljanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin zgolj na način opravljanja gospodarske dejavnosti, v okviru katere se na “trgu” ponuja blago ali storitve, pri čemur pa ni pomembno, ali je takšna dejavnost pridobitna, profitna ali donosna. Medijska regulacija pa v bodoče ne bo več zadevala primerov, ko posamezne fizične ali pravne osebe sicer razširjajo programske vsebine oz. izvršujejo svojo svobodo izražanja, pa tega ne opravljajo kot dejavnost na trgu, saj zgolj izvršujejo svojo svobodo izražanja in niso ustanovljene, pravno organizirane in registrirane z namenom, da izvajajo medijsko dejavnost.

Predlog ZMed-E v ničemer ne upošteva dejstva, da obstajajo tudi nepridobitni mediji, ki nimajo zaposlenih novinarjev in urednikov z enako stopnjo socialne varnosti kot v drugih pridobitnih medijih, ampak v produkciji tržno manj zanimivih, a vsebinsko zahtevnejših avtorskih programskih vsebin sodelujejo s samozaposlenimi v kulturi, samostojnimi novinarji, publicisti in drugimi avtorji. Pri ocenjevanju in presoji projektov v okviru javnih razpisov in pozivov, namenjenih uresničevanju javnega interesa na področju medijev, pa se bi naj kot prednostne kriterije in merila ne glede na pridobitno ali nepridobitno pravno organizacijsko obliko medija upoštevalo tudi ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas in zagotavljanje visoke stopnje pravne zaščite in trajnejše socialne varnosti tako redno zaposlenim kot drugim pogodbeno vezanim novinarjem.

Nepridobitnim medijem in lokalnim radijskim ter televizijskim programom predlog Zmed-E dodatno otežuje tudi dostop do dodelitve statusa medija posebnega pomena, saj se kot nov pogoj določi, da izdajatelj ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom z najmanj dvema delavcema na novinarskih delovnih mestih, nikjer pa ne predvideva, da naj bi se kot kriterij za izvrševanje javnega interesa na področju medijev tako kot ponudba lokalnih vsebin upoštevala tudi ponudba kulturno umetniških programskih vsebin. Celoten komentar in predlog sprememb in dopolnitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed E) – EVA 2019-3340-0008 pa je na voljo na tej povezavi.