Samozaposleni se pogosto sprašujejo, ali so upravičeni do dnevnega nadomestila zaradi odsotnosti iz dela v primeru nege otroka in ali so njihove pravice v tem primeru povsem enake kot v primeru, ko so od dela odsotni zaradi lastne bolezni, ko velja, da lahko nadomestilo uveljavljajo samo v primeru bolezni, ki je daljša od tridesetih delovnih dni.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo skušali odgovoriti na zastavljena vprašanja. Iz prispevka bo tudi razvidno, da je nega otroka obravnavana bistveno drugače kot bolniška, saj so do dnevnega nadomestila samozaposleni upravičeni že od prvega dne dalje.
V okviru Servisa za ustvarjalce smo že poročali o problematiki bolniške za samozaposlene. V tem prispevku smo tudi omenili, da »lahko samozaposleni nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka), uveljavljajo od prvega dneva odsotnosti z dela dalje«. Za samozaposlenega v kulturi tako obstaja bistvena razlika med uveljavljanjem nege otroka in bolniške, saj lahko slednjo samozaposleni uveljavljajo le v primeru bolezni, ki je daljša od tridesetih delovnih dni. Ta razlika izhaja iz primerjave z osebami v običajnem delovnem razmerju, v primeru katerih velja, da prvih 30 dni bolniške delavcu krije delodajalec (samozaposleni pa si jih mora kot svoj lasten delodajalec kriti sam), nadalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primeru nege otroka pa ZZZS krije nadomestilo za odsotnost z dela (tako za zaposlene kot za samozaposlene) od prvega dne bolezni dalje.
Ta ureditev med drugim izhaja iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V 29. členu omenjenega zakona je tako navedeno, da gre nadomestilo »zavarovancem na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije od prvega dne zadržanosti od dela« med drugim tudi v primeru »nege ožjega družinskega člana«. Nekatere ostale določbe in omejitve glede pravice do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana so navedene v 30. členu, iz katerega načeloma izhaja, da omenjena pravica do nadomestila »traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni«. V nadaljevanju tega člena so navedene izjeme od omenjenega pravila, v primeru katerih je mogoče nadomestilo prejemati tudi daljše časovno obdobje. V 31. členu je določena višina nadomestila za odsotnost od dela, ki je odvisna od povprečne osnove za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela«, in v primeru nege znaša 80% omenjene osnove. Za samozaposlenega v kulturi, ki mu prispevke za socialno varnost (v minimalni višini za samozaposlene) plačuje ministrstvo za kulturo, to pomeni tudi sorazmerno majhno višino dnevnega nadomestila za odsotnost z dela.
Postopek uveljavljanja nadomestila za odsotnost z dela v primeru nege otroka je identičen postopku uveljavljanja nadomestila za odsotnost z dela v primeru bolniške, o katerem smo že poročali, bolj podrobna pojasnila pa je mogoče najti tudi na spletni strani ZZZS. Samostojni zavezanci nadomestilo v času začasne zadržanosti od dela uresničujejo z listinami, na podlagi katerih je možno obračunati in izplačati nadomestila. Za izplačilo nadomestila je potrebno ZZZS-ju posredovati: obrazec BOL, podatek o številki osebnega računa in nazivu banke ter izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane (ne velja za normirance).
Načeloma velja, da se postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku, ki izda obrazec BOL in ga izpolni na prvi strani. Samozaposleni nato obrazec posreduje svojemu davčnemu referentu na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), predloži pa tudi številko osebnega bančnega računa ter izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane (ne velja za normirance). FURS nato izpolni hrbtno stran obrazca in obrazec posreduje ZZZS-ju, ki opravi obračun nadomestila in ga samozaposlenemu izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije, medtem ko davke in prispevke plača na ustrezne podračune FURS. Obenem pa mora samozaposleni v kulturi (s priznano pravico za plačilo prispevkov za socialno varnost) o času odsotnosti z dela obvestiti tudi ministrstvo za kulturo, da to odsotnost zabeleži pri obračunu prispevkov. Tisti samozaposleni, ki niso samozaposleni v kulturi (ali pa kot samozaposleni v kulturi nimajo priznane pravice za plačilo prispevkov), pa morajo na portalu eDavki ob izpolnitvi mesečnega obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike (obrazec PODO-OPSVZ) v rubriki 090 (Zadržanost od dela) vpisati prvi in zadnji dan bolniške.