Servis: Davčne kazni, izvršbe in opomini

V zadnjem času smo bili s strani več uporabnikov Servisa za ustvarjalce opozorjeni na hude finančne posledice, ki jih lahko imajo samozaposleni, v kolikor pozabijo opraviti določene obveznosti, ki so jih dolžni izvršiti v odnosu do Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).

Do davčnih izvršb s sorazmerno velikimi terjanimi zneski namreč lahko pride tudi v primeru prekrškov, ki se intuitivno zdijo precej minorni, pri tem pa razlog za prekršek pogosto ni namerno neupoštevanje davčnih obveznosti, temveč njihovo nepoznavanje ali spregledanje opominov, ki jih pošiljajo s FURS-a. V tokratnem prispevku bomo razjasnili, zakaj do tega prihaja in kako se je mogoče tovrstnim nesrečam izogniti.

Samozaposleni imajo v odnosu do FURS-a določene obveznosti, med katerimi sta neizogibna oddaja letnega davčnega obračuna in mesečna ali trimesečna akontacija dohodnine. Poleg tega so lahko samozaposleni v specifičnih situacijah, recimo ob zaprtju dejavnosti, v primeru dohodka iz tujine ali v primeru, ko so primorani postati atipični davčni zavezanci, primorani FURS-u opraviti še nekatere druge obveznosti ali oddati še nekatere druge dokumente. Skoraj v vseh primerih velja, da morajo te obveznosti opraviti samoiniciativno in ne na poziv FURS-a. Prav tako velja, da višina finančnega zneska, za katerega je bil oškodovana država, nujno ne odraža tudi višine kazni, ki jo je potrebno plačati v primeru določenega prekrška. Tako vas lahko v primeru neoddanega letnega davčnega obračuna, četudi ste imeli dejavnost odprto samo nekaj dni v letu ali četudi ste preko dejavnosti zaslužili zanemarljive zneske, čaka kazen v višini 800 EUR ali več. V 397. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki definira davčne prekrške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, je denimo navedeno, da se samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki »ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih«, kaznuje z globo od 800 do 10.000 evrov.

Velja sicer da FURS v tovrstnih primerih, pred samo finančno kaznijo, ki jo izvrši z davčno izvršbo, davčnega zavezanca o prekršku obvesti z opominom. Kljub temu pa se je v več primerih, na katere so nas opozorili uporabniki Servisa za ustvarjalce, pojavila ista težava, zaradi katere so bili primorani plačati kazen. Davčni zavezanec ni opravil določene davčne obveznosti (oddaje letnega davčnega obračuna, obračun za DDV, itd.) obenem pa je tudi spregledal sporočila oziroma opomine, ki so mu jih glede tega poslali s FURS-a. Ta namreč opominov ni dolžan pošiljati po priporočeni pošti ali o tem telefonsko obvestiti uporabnika, temveč opomine najpogosteje pošlje izključno preko sistema eDavki.

Tovrsten način vročanja opominov in drugih obvestil je FURS postopoma uvedel v zadnjih letih. V javnem obvestilu so namreč že leta 2014 na FURS-u objavili, da bodo v prehodnem obdobju do konca avgusta 2014 zavezancem, ki so vključeni v sistem eVročanja »opomine za neporavnane obveznosti posredovali tako po klasični poti« (po pošti), »kot preko portala eDavki«, od konca tega obdobja dalje pa le še preko portala eDavki. Kot je navedeno na spletni strani ministrstva za finance, pa je s 1. januarjem 2016 Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) uvedel nov način vročanja, ki se izvaja preko informacijskega sistema eDavki in ni več izbirna možnost, temveč je obvezen tako za pravne osebe kot tudi za samostojne podjetnike posameznike ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Vsi poslovni subjekti so od takrat naprej »obvezno del sistema eVročanja in iz njega ne morejo izstopiti«. »To pomeni, da jim davčni organ vroča dokumente zgolj prek portala eDavki, razen tistih dokumentov, ki še niso prilagojeni na sistem eVročanja«. Samozaposlenim zato na FURS-u priporočajo, da prek obrazca eVročanje-POS sporočijo elektronski naslov za prejemanje informativnih sporočil o dokumentih, ki se eVročajo v portalu eDavki, in dodajajo: »v nasprotnem primeru prevzamete nase odgovornost, da boste redno vstopali v portal eDavki in pregledovali prejete dokumente«.

Za konec omenimo še načine, s katerimi se samozaposleni v določenih situacijah izogne finančnim globam. Poleg že omenjenega spremljanja sistema eDavki oziroma vzpostavitve obveščanja preko elektronske pošte, lahko samozaposleni, v kolikor sami opazijo lastno napako, le-to prijavijo preko instituta samo-prijave. Kot je navedeno v davčnem vodniku za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost – 2018,  »lahko zavezanec vloži samoprijavo, če v roku ni predložil davčnega obračuna oziroma, če je v davčnem obračunu navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke«. Samoprijava, s katero se je mogoče izogniti kazni za prekršek, je mogoča samo do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, vročitve odmerne odločbe, začetka postopka o prekršku ali začetka kazenskega postopka. Ob samoprijavi mora zavezanec plačati »tako premalo obračunane davke kot tudi pripadajoče obresti v višini fiksno določene letne obrestne mere (3%)«.

Če samozaposleni spregledajo vročene opomine in ne oddajo samoprijave, začne davčni organ s postopkom davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Kot je navedeno v omenjenem davčnem vodniku, se lahko dolžniki »zoper sklep o izvršbi pritožijo v osmih dneh od njegove vročitve«. »Pritožbo vložijo pri davčnem organu, ki je sklep izdal. Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe. S pritožbo zoper sklep ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.« To pomeni, da se upoštevajo le pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na postopek izvršbe, ne pa tudi navedbe, ki se nanašajo na odločbo oz. sklep, ki se prisilno izvršuje.«