Samozaposlenim osebam se lahko ponudi tudi priložnost za (začasno ali stalno) zaposlitev za polni delovni čas. Pri tem pa se pogostokrat pojavi vprašanje, če se lahko te osebe v popoldanskem času še naprej ukvarjajo z deli, ki so jih opravljali kot samozaposleni in katera delovna pravna oblika je za tovrstno delo najprimernejša.
Tokrat bomo v Servisu za ustvarjalce predstavili in primerjali dve najpogostejši možnosti, med katerima se po navadi odločajo zaposleni, ki želijo v popoldanskem času opravljati še dodatno (avtorsko) delo, ki ni vezano na njihovo primarno zaposlitev.
Zaposlene osebe, ki se želijo izven delovnega časa svoje osnovne zaposlitve in izven konteksta dela, ki ga opravljajo za svojega delodajalca, ukvarjati tudi z (avtorsko) umetniško ali kulturno dejavnostjo, se pogosto sprašujejo, ali se jim to delo bolj splača opravljati preko 1.) popoldanskega s.p.-ja ali preko 2.) avtorske pogodbe. Pri odločitvi je ključnega pomena način obdavčitve in stroški, ki nastanejo v obeh oblikah delah.
Popoldanski s.p. je pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki opravlja dodatno dejavnost in ki si prispevkov za socialno varnost ne plačuje sam (kot običajen s.p.), niti mu jih ne plačuje država (kot denimo samozaposlenim v kulturi), ampak je zavarovan iz drugega naslova, največkrat iz naslova zaposlitve. Pravni status popoldanskega s.p.-ja je tako v vseh drugih vidikih enak statusu običajnega s.p.-ja. O samih formalnih postopkih odprtja popoldanskega s.p.-ja smo že poročali. Popoldanski s.p. se odpre po običajnem postopku za registracijo samostojnega podjetnika v register poslovnih subjektov, kar je mogoče storiti na točki VEM (fizično), preko spletnega portala e-VEM (z digitalnim potrdilom) ali na AJPES-u. Ob registraciji posameznik navede dejavnosti, ki jih bo opravljal, in v okviru teh dejavnosti lahko potem izdaja račune. Naknadno lahko samostojni podjetnik registrira tudi dodatne dejavnosti.
Ker fizični osebi, ki odpira popoldanski s.p., prispevke že plačuje delodajalec (za 40ur/teden), je obvezana le k mesečnemu plačevanju pavšalnih prispevkov, ki so v letu 2018 znesli 68, 27 EUR in jih je potrebno (na dveh ločenih položnicah) plačevati na lastno pobudo, saj finančna uprava samoiniciativno položnic ne pošilja. Pomembno je tudi to, da ne obstaja možnost mirovanja statusa in da je zato potrebno ta znesek plačati tudi v mesecih, ko preko popoldanskega s.p.-ja ne opravljate dela. Poleg tega je oseba s popoldanskim s.p.-jem obvezana še do plačila dohodnine, pri čemer se lahko odloča med določitvijo davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov in določitvijo davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. Kot je navedeno v Davčnem vodniku za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost 2018, je za »storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, novinarske, odvetniške, računovodske, zdravstvene, ipd.)« in za dejavnosti, »ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev«, primernejša odločitev odprtje normiranega s.p.-ja, zato se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na slednjega. Pri izračunu dohodnine se v tem primeru upoštevajo fiksni normirani odhodki v višini 80% prihodkov. Davčna osnova tako znese 20% prihodkov in od tega se plača 20% končnega davka. V primeru 10 000 evrov prihodkov, tako normirani odhodki znesejo 8000 EUR, davčna osnova (prihodki – odhodki) je 2000 EUR, končni davek oziroma dohodnina (20% davčne osnove) pa znese 400 EUR.
Druga opcija, preko katere je mogoče opravljati popoldansko (avtorsko) delo je avtorska pogodba. Dohodek, ki ga na podlagi avtorske pogodbe prejme fizična oseba, je lahko obdavčen kot dohodek iz dejavnosti ali kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Obdavčitev avtorske pogodbe podrobneje določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2), za namene pričujočega prispevka pa bomo v obzir vzeli poenostavitev, ki je razvidna tudi iz številnih spletnih obračunov obdavčitve avtorskih pogodb, in sicer, da je razmerje med stroškom delodajalca (bruto-bruto izplačilo) in neto zneskom, ki ga prejme oseba, ki ji prispevke že plačuje delodajalec, približno 3 : 2.
Pri primerjanju izplačila za delo preko popoldanskega s.p.-ja in preko avtorske pogodbe tako lahko pridemo do splošne ugotovitve, da je avtorska pogodba bolj primerna za občasno delo in manjše letne zneske, medtem ko je popoldanski s.p. smiselno odpreti v primerih rednih in večjih prihodkov, saj lahko v primeru manjših letnih prihodkov (zaradi obveznega mesečnega plačevanja prispevkov, 829,24 EUR/leto) končamo tudi v minusu. Razmerje med bruto-bruto in neto izplačilom preko avtorske pogodbe ali preko popoldanskega s.p.-ja je (sledeč hipotetičnemu izračunu) približno enako v primeru 2750 EUR letnih dohodkov: v primeru manjših letnih dohodkov se tako bolj splača izplačilo preko avtorske pogodbe, v primeru večjih pa izplačilo preko popoldanskega s.p.-ja.
Do tega zneska smo prišli preko sledečega izračuna. Prek avtorske pogodbe, v kateri je kot bruto-bruto znesek navedenih 2750 EUR bi bilo namreč neto izplačilo (2750 X 0,66) enako 1815 EUR, medtem ko moramo v primeru popoldanskega s.p.-ja, v primeru 2750 EUR letnih prihodkov, odšteti letno plačilo prispevkov (12 X 68,27=829,24 EUR) in dohodnino (2750 – 20% )/20 = 110 EUR), kar bi zneslo približno enako kot v prejšnjem primeru, natančneje 1810 EUR. Tega izračuna ne gre razumeti kot povsem absolutnega, saj ne upošteva vseh potencialnih vplivov obeh načinov izplačila, prav tako je potrebno pri odločitvi o odprtju popoldanskega s.p.-ja ali izplačilu prek avtorske pogodbe upoštevati tudi ostale, ne-finančne kriterije (količina administrativnega dela, morebiten vpliv na možnost prejemanja subvencije za s.p., plačilo AJPESU-u za oddajo bilance in plačilo računovodskih storitev za izdelavo letnega poročila za popoldanski s.p., itd.).