Samozaposlenim osebam se lahko ponudi tudi priložnost za (začasno ali stalno) zaposlitev za polni delovni čas. Pri tem pa se pogostokrat pojavi vprašanje, če se lahko te osebe v popoldanskem času še naprej ukvarjajo z deli, ki so jih opravljali kot samozaposleni in katera delovna pravna oblika je za tovrstno delo najprimernejša.
Tokrat predstavljamo in primerjamo dve najpogostejši možnosti, med katerima se običajno odločajo zaposleni, ki želijo v popoldanskem času opravljati še dodatno delo, ki ni vezano na njihovo primarno zaposlitev.
Zaposlene osebe, ki se želijo izven delovnega časa svoje osnovne zaposlitve in izven konteksta dela, ki ga opravljajo za svojega delodajalca, ukvarjati tudi z spremljajočo umetniško ali kulturno dejavnostjo, se pogosto sprašujejo, ali se jim to delo bolj splača opravljati preko:
- popoldanskega s.p.-ja;
- avtorske pogodbe.
Pri odločitvi je ključnega pomena način obdavčitve in stroški, ki nastanejo v obeh oblikah delah.
Popoldanski s.p. je pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki opravlja dodatno dejavnost in si prispevkov za socialno varnost ne plačuje sam (v primeru redne zaposlitve ali statusa samostojnega podjetnika zavarovanega za polni delovni čas), niti mu jih ne plačuje država (kot denimo samozaposlenim v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov s strani Ministrstva za kulturo RS), ampak je zavarovan iz drugega naslova. Pravni status popoldanskega s.p.-ja je tako v vseh drugih vidikih enak statusu običajnega s.p.-ja. O samih formalnih postopkih odprtja popoldanskega s.p.-ja smo že pisali v enem izmed preteklih člankov. Popoldanski s.p. se odpre po običajnem postopku za registracijo samostojnega podjetnika v register poslovnih subjektov, kar je mogoče storiti na točki VEM (fizično) ali preko spletnega portala e-VEM (z digitalnim potrdilom). Ob registraciji posameznik navede dejavnosti, ki jih bo opravljal, in v okviru teh dejavnosti lahko potem izdaja račune. Naknadno lahko samostojni podjetnik registrira tudi dodatne dejavnosti.
Ker fizični osebi, ki odpira popoldanski s.p., prispevke že plačuje delodajalec za 40ur/teden, je oseba zavezana le k mesečnemu plačevanju pavšalnih prispevkov, ki v letu 2023 znašajo 85,10 EUR (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 42,19 EUR; prispevek za zdravstveno zavarovanje: 42,91 EUR) in jih je potrebno plačevati na lastno pobudo, saj Finančna uprava RS samoiniciativno položnic ne pošilja. Pomembno je tudi to, da ne obstaja možnost mirovanja statusa in da je zato potrebno ta znesek plačati tudi v mesecih, ko preko popoldanskega s.p.-ja ne opravljate dela. Obstaja pa sicer tudi izjema v primeru samozaposlenih v kulturi. Pojasnilo na vprašanje v povezavi z obvezo plačevanja prispevkov s strani popodanskega s.p.-ja smo s strani Finančnega urada Republike Slovenije (FURS) prejeli odgovor: »Tako posameznik, ki se za opravljanje specializiranega poklica na področju kulture na podlagi 82. člena ZUJIK vpiše v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, hkrati pa dodatno registrira dejavnost, ki ne sodi v opravljanje samostojno specializiranega poklica na področju kulture, na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ni zavezan k plačilu pavšalnih prispevkov iz naslova dodatno registrirane dejavnosti.«
Poleg tega je oseba s popoldanskim s.p.-jem obvezana še do plačila dohodnine, pri čemer se lahko odloča med določitvijo davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov in določitvijo davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. Kot je navedeno v Davčnem vodniku za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, je za »storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, novinarske, odvetniške, računovodske, zdravstvene, ipd.)« in za dejavnosti, »ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev«, primernejša odločitev odprtje normiranega s.p.-ja, zato se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na slednjega. Pri izračunu dohodnine se v tem primeru upoštevajo fiksni normirani odhodki v višini 80% prihodkov. Davčna osnova tako znese 20% prihodkov in od tega se plača 20% končnega davka. V primeru 10.000 EUR prihodkov, tako normirani odhodki znesejo 8.000 EUR, davčna osnova (prihodki – odhodki) je 2.000 EUR, končni davek oziroma dohodnina (20% davčne osnove) pa znese 400 EUR.
Druga opcija, preko katere je mogoče opravljati popoldansko avtorsko delo je avtorska pogodba. Avtorsko pogodbo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Zakon v drugem odstavku 5. člena tudi opredeljuje, katera dela veljajo za avtorska dela.
Dohodek, ki ga na podlagi avtorske pogodbe prejme fizična oseba, je lahko obdavčen kot dohodek iz dejavnosti ali kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Obdavčitev avtorske pogodbe podrobneje določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2), za namene pričujočega prispevka pa bomo v obzir vzeli poenostavitev, ki je razvidna tudi iz številnih spletnih obračunov obdavčitve avtorskih pogodb, in sicer, da je razmerje med stroškom delodajalca (bruto-bruto izplačilo) in neto zneskom, ki ga prejme oseba, ki ji prispevke že plačuje delodajalec, približno 3 : 2.
Pri primerjanju izplačila za delo preko popoldanskega s.p.-ja in preko avtorske pogodbe tako lahko pridemo do splošne ugotovitve, da je avtorska pogodba bolj primerna za občasno delo in manjše letne zneske, medtem ko je popoldanski s.p. smiselno odpreti v primerih rednih in večjih prihodkov, saj lahko v primeru manjših letnih prihodkov (zaradi obveznega mesečnega plačevanja prispevkov ter akontacije dohodnine) končamo tudi v poslovni izgubi.
Razmerje med bruto-bruto in neto izplačilom preko avtorske pogodbe ali preko popoldanskega s.p.-ja je približno v primeru letnih dohodkov prikazanem v spodnjem hipotetičnem izračunu.
Popoldanski s.p.:
- Bruto znesek: 3.281,40 EUR;
- Letni strošek pavšalnih prispevkov: 1.021,20 EUR (12x 85,10 EUR)
- Akontacija dohodnine: 131,26 EUR dohodnina (4% davčno priznanih letnih dohodkov)
- Neto dohodek: 2.128,94 EUR
Avtorska pogodba:
- Stroški delodajalca (bruto-bruto znesek): 3.281,40 EUR
- Bruto znesek pogodbe: 3.000 EUR
- Dohodnina: 627,30 EUR
- Neto dohodek: 2.181,90 EUR
Tega izračuna ne gre razumeti kot povsem absolutnega, saj ne upošteva vseh potencialnih vplivov obeh načinov izplačila, prav tako je potrebno pri odločitvi o odprtju popoldanskega s.p.-ja ali izplačilu prek avtorske pogodbe upoštevati tudi ostale, ne-finančne kriterije (količina administrativnega dela, morebiten vpliv na možnost prejemanja subvencije za s.p., plačilo AJPESU-u za oddajo bilance in plačilo računovodskih storitev za izdelavo letnega poročila za popoldanski s.p., itd.).
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.