Kulturna premišljevanja: Urška Jež

Za dolgoročno preživetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija proračunov izjemnega pomena. Več stabilnih finančnih virov tudi povečuje neodvisnost, saj se zmanjšuje vezanost na enega samega financerja.

Pridobivanje zasebnih virov se v tej luči torej zdi nujno, a še zdaleč ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo smo tokrat povabili Urško Jež, producentko v kulturi z dolgoletnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, ki je svoj magisterij posvetila prav tej temi. 16. januarja bo tudi vodila Asociacijino delavnico o pridobivanju sponzorskih sredstev.

                      Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira?

Kulturni sektor je v veliki meri vezan na sredstva, ki jih za svoje delovanje pridobi iz javnih virov. Javna podpora na področju kulture kaže tendenco upadanja, vedno več je prijaviteljev, mehanizmi javnih razpisov so vedno bolj v razkoraku z vsakodnevno realnostjo ustvarjalk_cev in producentov.

V golem boju za preživetje, predvsem pa v želji razvoja in rasti, smo primorani iskati nove rešitve.

Zavezništva znotraj kulturnega sektorja so postala nepogrešljiva preživetvena strategija. Morda je čas, da v gospodarstvu najdemo novega zaveznika. S sponzorstvi smo se srečali_e že vsi_e. Zagotavljanje sponzorskih sredstev in razvoj dolgoročnih sponzorskih partnerstev je naš skupni izziv. Dejstvo je, da zaradi pomanjkanja časa, človeških resursov in znanj k pridobivanju sponzorjev le izjemoma pristopimo strateško in onkraj konkretnega prihajajočega dogodka ali produkcije. Za začetek ocenimo čas, ki ga vložimo v pripravo razpisne dokumentacije, zahtevkov in poročil ter podporo zagovorniškim aktivnostim za izboljšanje mehanizmov javnega sofinanciranja. Kakšen bi bil učinek povezovanja z gospodarstvom, če bi mu kot posameznice_ki in sektor namenili enako količino časa?Kljub omejenim človeškim resursom, ki so prva težava pridobivanja sponzorskih partnerjev na strani kulturnih organizacij, je verjetnost, da bo poglobljen pristop ponudil boljše rezultate kot množično pošiljanje deloma prilagojenih sponzorskih ponudb, večja.

Dejstvo je, da se sponzorstva v kulturi v Sloveniji nahajajo v tranziciji med donacijami in sponzorstvi. Rdeča nit pogovorov s podjetji o vlaganju sponzorskih sredstev v kulturo je nujnost dialoga in iskanja skupnih poti.

Sponzorstva so posel in čas je, da tudi na strani kulturnih organizacij začnemo sponzorsko podporo podjetij razumeti kot vzajemen odnos, v katerem tudi kulturna organizacija odigra svojo vlogo.

Tako kot naše kulturne vsebine namenjamo skrbno izbranim ciljnim skupinam, moramo pri iskanju partnerjev v zasebnem sektorju svoje omejene človeške vire in čas usmerjati premišljeno in informirano.

Sponzorstva so zaradi omejitev in višjih stroškov oglaševanja postala pomembna oblika promocijskih aktivnosti. Z vidika podjetij so sponzorstva pomembno orodje pri doseganju ciljev, kot so povečanje prodaje in promocija novih produktov, doseganje novih trgov, stik s potrošniki, upravljanje s tržno znamko, povečanje obiska prodajaln, prikaz družbene odgovornosti, zabavanje klientov, targetiranje, pridobivanje oziroma ohranjanje zaposlenih, spodbujanje trgovcev, prodajalcev in distributerjev, diferenciranje od konkurence.

Dobra medijska pokritost je glavni razlog, da sta kar dve tretjini sponzorskih sredstev vloženi v sponzoriranje športnih dogodkov, lig, ekip in posameznih igralcev.

Segment sponzoriranja kulturnih organizacij in dogodkov predstavlja majhen del sponzorskega posla.

Kulturna sponzorstva v Sloveniji predstavljajo manjši delež sponzorskih vlaganj podjetij, ki sponzoriranju kulture namenjajo med pet in dvajset odstotki sponzorskih sredstev. Kulturna sponzorstva zahtevajo drugačen pristop, saj so videna kot manj komercialna, manj donosna in podjetjem lažje dosegljiva kot športna sponzorstva, zaradi česar jih tudi občinstvo vidi drugače.

Sponzoriranje kulture se še vedno pogosteje povezuje z družbeno odgovornostjo in krepitvijo ugleda podjetja, redkeje s pospeševanjem prodaje, doseganjem novih ciljnih skupin in prepoznavnostjo blagovnih znamk. Kultura torej lahko odigra vlogo strateškega partnerja pri določeni vrsti marketinških ciljev. Pomembno je, da se tudi mi naučimo prepoznavati katere cilje posamezna podjetja zasledujejo in kako lahko v tem odigramo vlogo enakovrednega partnerja. Ne le z vidika marketinga. Podjetja vedno pogosteje prepoznavajo pozitivne učinke razvitega kulturnega sektorja na pridobivanje najboljšega kadra, višjo raven kreativnosti pri razvoju in zadovoljstvo potrošnikov.

Če so slabosti kulturnih dogodkov v primerjavi s sponzorskim prvakom, športom, slabša medijska pokritost, ozko segmentirane ciljne skupine, časovna omejitev in manjši domet dogodkov, je nujno, da k povezovanju z gospodarstvom pristopimo kot sektor.

Sektor, ki se zaveda svojih kompetenc in ekonomske vrednosti. Sektor posameznic_kov, ki povezovanja z gospodarstvom ne enačijo s komercializacijo in izmenjavo logotipov. Svojo vlogo pri tem mora odigrati tudi kulturna politika. Ne le z davčnimi in finančnimi spodbudami, ki jih je potrebno izbojevati na vladi. Prvi korak je dvig ugleda kulture. K povezovanje kulture in gospodarstva pa bi pripomogla tudi administrativna razbremenitev kulturnih organizacij, ki bi omogočala vlaganje časa in človeških resursov v strateško naravnano povezovanje z gospodarstvom.

mag. Urška Jež, producentka v kulturi

* Stališče avtorja ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.