Lokalne kulturne politike: MO Velenje

V Kulturosferi smo več kot leto dni raziskovali stanje lokalnih kulturnih politik za področje profesionalne nevladne kulture in samozaposlenih. 

Zadnja izmed mestnih občin, ki jo predstavljamo, je Mestna občina Velenje, poznana predvsem po izjemno razvejani mladinski kulturni dejavnosti.

Mestna občina Velenje

Odgovarjajo uradniki, ki pokrivajo področje kulture v Mestni občini Velenje (MOV).

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?

V Mestni občini Velenje deluje 32 kulturnih društev.

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?

Letni proračun občine znaša 45.619.412 evrov, od tega je kulturi namenjenih 2.547.620 evrov oz. 5,58 %.

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?

Mestna občina Velenje za celovit in skladen razvoj kulturnega sektorja skrbi na podlagi Lokalnega programa za kulturo (LPK) MOV 2014–2020, ki predstavlja osnovo oblikovanja letnih delovnih načrtov javnih zavodov s področja kulture in drugih organizacij, ki zagotavljajo dostopnost do kulturnih dobrin vseh zvrsti in žanrov ter izvajajo programe kulturne vzgoje za vse generacije. Na vseh področjih kulturno-umetniške produkcije in postprodukcije so domači ustvarjalni posamezniki in velenjske nevladne organizacije zelo aktivno vpeti v pripravo in izvedbo posameznih programov ter skupnih mestnih festivalskih platform, kot so Poletne kulturne prireditve Pikin festival, Festival mladih kultur Kunigunda, Čarobni december in druge. Poleg cele vrste profesionalnih sodelovanj pri izvajanju in razvoju temeljnih programov kulture v Mestni občini Velenje vsako leto izvedemo tudi razpise za sofinanciranje programov kulturnih društev ter kulturnih in založniških projektov. V letu 2018 smo z razpisom sofinancirali 24 letnih programov kulturnih društev in 69 projektov ustvarjalnih posameznikov in nevladnih organizacij, ki so prejeli skupaj 93.850 evrov.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?

V izvorno industrijskem mestu v postindustrijski dobi področju kulture pripisujemo še posebej pomembno vlogo, saj v njej prepoznavamo enega ključnih družbenih podsistemov nadaljnjega napredka lokalne skupnosti. Na osnovi desetletij izrazite ambicije zagotavljanja visokega družbenega standarda in nenehnega dvigovanja kakovosti bivanja v mladem mestu so bili v preteklosti vzpostavljeni zelo dobri infrastrukturni in organizacijski pogoji za izvajanje celotnega spektra kulturnih programov. Ohranjanje in izboljševanje široke dostopnosti do raznolikih kakovostnih kulturno-umetniških vsebin ter zagotavljanje zelo dobrih pogojev za delo ustvarjalcev predstavljata naše osnovno poslanstvo, posebne prioritete pa prepoznavamo v področjih kulturno-umetniške vzgoje za vse generacije, kulturnem turizmu in kreativnih industrijah.

Kako gledate na nujnost razvoja profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?

Uravnotežen razvoj vladnega in nevladnega sektorja kulture je ključen tako za celovito, skladno, vzdržno in trajnostno zagotavljanje ustreznih pogojev za žlahtno in raznoliko kulturno-umetniško produkcijo, kot za njeno doseganje ciljnih občinstev po vsej državi in širše. Javne organizacije v naši lokalni skupnosti predstavljajo osnovni temelj stabilnega kontinuiranega izvajanja programov na vseh segmentih, skozi lokalni program kulture in strategije javnih zavodov, nosilcev posameznih kulturno-umetniških področij pa se spodbujajo in uresničujejo njihova številna partnerska razmerja z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi, ki izkazujejo stalnost delovanja ter kakovost priprave in izvedbe vsebin na mnogoterih področjih umetniške ustvarjalnosti ter kulturno-umetniške vzgoje za vse generacije.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?

Nevladne organizacije so bile na podlagi javnega poziva zelo aktivno vključene v pripravo in oblikovanje aktualnega lokalnega programa kulture, tudi zato pri njegovi realizaciji zelo uspešno sodelujejo. Nevladne organizacije s področja kulture v Mestni občini Velenje prepoznavamo kot zelo pomembnega partnerja tako pri oblikovanju strategije kulture kot pri izvajanju njenih posameznih vsebin.

Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?

Kot zadovoljivo, s celo vrsto priložnosti za bistveno izboljšanje. Želimo in pričakujemo krepitev sodelovanja med mestnimi občinami, ki predstavljajo ključna regionalna kulturna središča, in pristojnim ministrstvom: tako pri oblikovanju kot izvajanju prihodnjega nacionalnega programa kulture.

Velenje je znano po pestri mladinski dejavnosti. Kako spodbujate medsektorsko sodelovanje med kulturo in mladinskim sektorjem?

Izpostavili bi strateški in organizacijski vidik, ki sta pomembna za medresorsko sodelovanje.

Velik pomen imata strategija na področju kulture (Lokalni program kulture MOV 2014–2020), kjer ima mladinska kultura velik poudarek in je močno pozicionirana v odnosu do vseh področij kulturnega delovanja v MOV, in pa seveda tudi strategija s področja mladine (Lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV 2016–2020), kjer ima kulturno udejstvovanje mladih veliko ciljev in ukrepov.

Sledenje in izvajanje teh dveh strateških dokumentov je omogočilo veliko možnosti za sodelovanje mladih in kulture.

Iz organizacijskega vidika je pomembno večletno delovanje Mladinskega centra Velenje in Mladinskega sveta Velenje. MC Velenje s svojimi infrastrukturnimi danostmi omogoča razvoj in nenehno rast kulturnega udejstvovanja mladih. Tako predstavlja klub eMCe plac središče mladinske kulture, kjer se v delovanju povezujejo akterji mladinskega sektorja Velenja. Šaleški študentski kljub v prostorih eMCe placa skrbi bolj za komercialne vsebine kulturnega delovanja, medtem ko MC Velenje posega predvsem na mladinska alternativna področja. Na naslovu kluba in MC Velenja je registriranih tudi več mladinskih subkulturnih društev (Železni aktivizem, COGO, DUŠA, Universe …), ki tudi skrbijo za program v klubu in izven njega. Z infrastrukturo, kadri in opremo pa jim vedno stoji ob strani MC Velenje.

Hiša bendov predstavlja še eno specifiko mladinskega kulturnega delovanja. V hiši lahko hkrati vadi 11 glasbenih skupin, objekt pa je v upravljanju MC Velenje in MOV. Področje vizualnih umetnosti poleg galerije v eMCe placu omogoča še Stara Pekarna, ki pa jo bo v prihodnje nadomestil nov objekt, urejen v sklopu CTN razpisov ter bo omogočal uporabo 5 ateljejev za mlade umetnike, coworking prostor, učilnico, delavnico, gostilnico … Projekt vključuje pomemben del revitalizacije starega mestnega jedra z vsebinami mladinske kulture.

Zavod eMCe Plac

Odgovarja Maruša Skornišek, programska vodja Mladinskega kulturnega kluba eMCe plac in Festivala mladih kultur Kunigunda.

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?

Mestna občina Velenje v veliki meri podpira kulturne organizacije, njene programe in projekte. Vsako leto na lokalnem nivoju objavijo razpis za kulturne programe, na katerega se lahko prijavijo organizacije (predvsem društva), katerih ustanoviteljica ni Mesta občina Velenje in fizične osebe. Poleg tega za mladinske organizacije (med njimi smo tudi sami) razpisuje še dva razpisa in sicer Mladinske projektne aktivnosti in Strategijo razvoja lokalne mladinske politike, ki zajemata kulturno udejstvovanje mladinskih organizacij. Tudi sicer Mestna občina Velenje v sodelovanju z večinoma lokalnimi kulturnimi producenti organizira kar nekaj kulturnih dogodkov letno, tako v sodelovanju s kulturnimi društvi kot javnimi zavodi kot je Festival Velenje, Muzej Velenje in Mladinski center Velenje. Poleg sredstev, namenjenih kulturnim projektom, pa bi predvsem izpostavili infrastrukturo, ki jo občina namenja za delovanje na področju kulture. Poleg klasičnih prostorov, namenjenih kulturi (kulturni dom, galerija, mladinski kulturni klub, več prireditvenih dvoran…),  je bilo v preteklih letih pridobljenih veliko prostorov, namenjenih kulturnemu ustvarjanju, predvsem na področju mladinske kulture, kot je Umetniški center Pekarna, Hiša Bandov, Letni kino ob Škalskem jezeru in več galerij na prostem.  Prav zaradi zgoraj naštetih aktivnosti ocenjujemo, da je MO Velenje kulturi naklonjena, in upamo, da bodo možnosti in interesi ostali v tej smeri tudi v prihodnje. Skrbi nas predvsem, da bi v prihodnje prišlo do socialne krize med občani (npr. selitev proizvodnje Gorenja, prenehanje izkopavanje lignita ipd.), kar bi posledično potencialno lahko privedlo do rezov v kulturo z namenom namenjanja finančnih sredstev predvsem socialnim problematikam in potrebam občanov. Vsekakor pa, kljub temu, da je MOV verjetno lahko zgled drugim občinam v Sloveniji, bi lahko kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci v Velenju prejeli še več finančne podpore za izvajanje kulturnih programov in projektov, saj idej in zagona pri nas ne manjka.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?

Vsaka dodatna podpora bi bila vsekakor še dodatno dobrodošla. Infrastrukturna podpora je na visokem nivoju. V Velenju že imamo lokalni program za kulturo, morda pa bi si želeli še lokalne spodbude za (dolgotrajno) zaposlovanje (mladih) v nevladnih organizacijah in  javnih zavodih, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi. Predvsem ti so še vedno večinoma prekarno zaposleni preko razpisov ali posameznih projektov.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?

Kot smo že ugotovili na nacionalnem posvetu pred leti, smo eni izmed redkih v Sloveniji, ki dobro sodelujemo tako z javnimi zavodi (izjemno dobro z Mladinskim centrom Velenje) in ljubiteljskimi društvi (z več kot petimi vsak mesec, in še z večjim številom na letni ravni). Že pred leti smo ugotovili, da vsaka posamezna manjša organizacija ne more veliko doseči sama. S tem razlogom smo se začeli povezovati, deliti ne le izkušnje in znanja, temveč tudi prostor, opremo in finančne vložke. Prav klub eMCe plac je stičišče mladinskih organizacij. V prostorih kluba ima več organizacij (tako JZ MC Velenje, kot mnoga društva) uradni sedež, kulturni program večine mladinskih organizacij pa se odvija prav v dvorani in galeriji kluba eMCe plac.

Deli