Kulturna premišljevanja: Jadranka Plut

Koalicijska pogodba še nikoli ni bila tako naklonjena nevladnemu sektorju in samostojnim ustvarjalcem, a zdaj je vse odvisno od tega, ali se bodo obljube tudi uresničile.

Ob začetku mandata novega ministra za kulturo smo k pisanju tokratne kolumne povabili dolgoletno predsednico Asociacije Jadranko Plut, ki je nedavno ponudila svoj odstop na čelu mreže ter se odzvala vabilu novega kulturnega ministra, da postane njegova svetovalka za urejanje področja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.

Vključujoče do kar največ pozitivnih sprememb

Zdi se, da so državnozborske volitve že daleč za nami, a operativno vlada deluje manj kot mesec dni. Težko je torej govoriti o tem, kaj je bilo narejeno, lahko pa se usmerimo na to, kaj bi moralo biti postorjeno. Cilj pričujoče kolumne je pregledati, kakšne obljube so bile dane s strani politike, in kaj kulturniki pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih in letih tudi zgodilo. Kratek odgovor bi bil, da želimo najmanj vse, kar je v koalicijski pogodbi našteto, a vseeno velja posamezne ukrepe pregledati tudi podrobneje.

Seveda so tu najprej ukrepi, ki zadevajo celotno kulturo, ki so torej splošne narave in ki v veliki meri predstavljajo podlago za nadaljnjo delovanje. Marsikaj se da doseči tudi brez finančnih vložkov, o čemer bom spregovorila malo kasneje.

A na splošni ravni je jasno, da je področje kulture najdlje vztrajalo v kriznem diskurzu in da je naposled čas, da se finance povrnejo na predkrizno raven, kasneje pa bi se morali kazalnik prav tako redno dvigovati.

Nujno je, da se sprejme tako imenovani zakon o kulturnem evru, saj je najbolj faktični del kulturne produkcije povečini že močno načet. Pozitivno je, da je zakon že v javni obravnavi in upajmo, da ga potrdi tudi parlament. Trenutno smo zavoljo odsotnosti dialoga v preteklem mandatu v zagati, saj nimamo nacionalnega strateškega dokumenta za kulturo. Tovrsten dokument mora nujno nastati čim prej in to s kar največjim konsenzom različnih deležnikov. Naj bo Nacionalni program za kulturo (NPK), kot želijo nekateri, in kar je do neke mere tudi prav, realen in realističen, a naj bo hkrati tudi drzen, vizionarski, malo je lahko tudi utopičen. Kultura je v položaju, ko jo marsikdo želi potisniti v ozadje in zato si vsaj kulturniki dovolimo biti bolj sanjaški in skušajmo kulturo spet postaviti v ospredje.

Ob urejanju splošnih pogojev je nujno potrebno urediti tudi področje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. Ukrepi, našteti v koalicijski pogodbi, predstavljajo pozitivno izhodišče. »Sprejeli bomo področno strategijo razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Iz nje bodo sledili vsi ostali ukrepi v zakonskih predpisih in razpisnih mehanizmih.« Vsekakor je urejanje tako kompleksnega, velikega in raznovrstnega dela kulture smiselno obravnavati v ločenem strateškem dokumentu.

Nadalje: »Zapisali bomo usklajeno definicijo poklicnih NVO v krovno zakonodajo.« Ločnica med različnimi tipi NVO je potrebna, tako, da bo ob jasnih mejah delovanje posameznih področji lahko potekalo bolj kvalitetno in bo s tem tudi produkcija boljša. »Zagotovili bomo samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v proračunu Ministrstva RS za kulturo in podvojitev sredstev do leta 2020.« Sredstva za nevladni sektor so zelo nestabilna in nujno je, da se jih dolgoročno čim bolj fiksira, saj je predvidljivost eden prvih pogojev za dobro trajnostno delo. Brez načrtovanja ni dobrih projektov, načrtovanja pa ni, če nimaš zagotovljenih sredstev.

In ja, sredstva za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi se morajo zvišati, saj je nesprejemljivo, da vrhunski, izobraženi in priznani ustvarjalci beležijo statistiko, ki govori o tem, da jih več kot polovica ne zasluži niti minimalnega prihodka.

»Zagotovili bomo prenovo razpisnih mehanizmov, upoštevajoč različne tipe profesionalnih nevladnih organizacij, in debirokratizirali razpisne postopke.« Smo pri delu, ki praktično ne zahteva sredstev, hkrati pa lahko hitro pripomore k razvoju nevladnega sektorja. Razpise je potrebno sestaviti tako, da bo od prejemnikov javnih sredstev terjalo kar najmanj časa za izpolnjevanje administrativnih zahtev tovrstnih mehanizmov. Imenovanje in delovanje strokovnih komisije je potrebno urediti bolj transparentno in zastaviti več jasnih kriterijev. Razpisi morajo biti objavljeni pravočasno, postopki pa morajo biti kar se da kratki, zato da lahko ustvarjalci pravočasno načrtujejo svoje dejavnosti.

»Na področju samozaposlenih v kulturi je treba poskrbeti za zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom vsaj od četrtega dne naprej, ukiniti je treba cenzus, okrepiti štipendijsko politiko, uvesti karierno dinamiko, zagotoviti ponovno vzpostavitev izjemnih pokojnin ter poskrbeti za vključevanje samozaposlenih v različne priložnosti skozi izvenproračunska sredstva.« Kot je bilo že povedano, so samozaposleni ena najbolj ranljivih skupin znotraj področja kulture in zato je nujno, da se prične naslavljati številna problematična mesta. Koalicijska pogodba je tudi na tem mestu dobro izhodišče.

Minister za kulturo je poleg koalicijske pogodbe, ki predstavlja dobro izhodišče, nevladni sektor dojel dovolj resno, da se je odločil v svoj kabinet imenovati tudi osebo, ki bo pristojna za urejanje tega področja. Bila sem povabljena, da skušam iz te pozicije prispevati k razvoju nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. Izziv sem sprejela. Računam na to, da nam bo skupaj naposled uspelo premakniti meje, ki se že leta zdijo nepremične. Tako, kot smo bili v dialogu do sedaj, verjamem, da bomo preko dialoga v prihajajočem obdobju uspeli premakniti stvari na bolje.

Jadranka Plut, predsednica Asociacije v odstopu in svetovalka v kabinetu ministra za kulturo

* Stališče avtorja ne odraža nujno stališče uredništva glasila Kulturosfera, ki ga izdaja Društvo Asociacija.