Lokalne kulturne politike: Kranj

V rubriki Kulturosfere, kjer predstavljamo različne prakse sodelovanja odločevalcev in nevladnih organizacij na lokalnem nivoju, ugotavljamo, da je politika do neodvisne kulture zelo različna.

Tokrat smo se podali V Kranj, ki ima razvito tako institucionalno kot nevladno kulturniško prakso. Nevladni vidik kulturne politike nam je tokrat podal Selman Čorović iz Layerjeve hiše.

Mestna občina Kranj
Odgovore so sestavili v Uradu za družbene dejavnosti Mestne uprave MO Kranj.

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
Mestna občina Kranj se lahko pohvali z 84 kulturnimi društvi, ki delujejo na njenem območju. Profesionalni in ljubiteljski kulturni ustvarjalci skrbijo za pripravo in izvedbo številnih kulturnih prireditev, in s tem za ohranjanje kulturne dediščine, kulturno vzgojo ter izobraževanje širšega kroga zainteresiranih, hkrati pa spodbujajo zanimanje za kulturo in nenazadnje povezujejo občane in občanke. Vsako leto se pripravi javni razpis, v letu 2018 je razpis v postopku.

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
Proračun občine za leto 2018 je 71.827.906 evrov, za izvajanje nalog na področju kulture pa je v letu 2018 namenjeno 3.175.967 evrov.

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi ter na kakšen način (razpis, poziv, itn.)?
Mestna občina Kranj izvaja sofinanciranje kulturnih društev in ostalih kulturnih organizacij v okviru zmožnosti letnih proračunov, in sicer preko javnih razpisov za sofinanciranje programov in projektov s področja kulture.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Z nevladnim organizacijam in samozaposlenim s področja kulture ima Mestna občina Kranj vedno konstruktiven in strukturiran dialog. Glede na dane možnosti se trudimo, da bi jim omogočili prostorske in finančne pogoje za delo ter s tem ustvarili ugodne pogoje za njihovo kakovostno ustvarjanje, saj bodo le tako lahko prispevali k večji kakovostni in raznovrstnosti kulturne ponudbe Mestne občine Kranj. Leta 2017 je bilo za javni razpis namenjenih 291.000 evrov, v letu 2018 pa 331.000 evrov.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Kultura je za našo mestno občino posebno velikega pomena. V prihajajočem obdobju želimo predvsem v udejanjanje programa kulture vključiti tudi naše občane in občanke, ne le subjekte v kulturi. Z izboljšavo usposobljenosti in sodelovanjem občanov se bo krepila lokalna kulturna identiteta in soustvarjalo kulturno mesto. Prav tako se trudimo predstaviti kulturo kot perspektivno panogo v občini. S povečanjem dostopnosti do ustvarjalnosti za nove generacije umetnikov, ustvarjalcev v kulturi in vseh posameznikov, ki se želijo ukvarjati z ljubiteljsko kulturo, bo postala kultura rastoča panoga v občini, ki pa pozitivno vpliva tudi na razvoj drugih dejavnosti (npr. razvoj turizma). Z usmerjeno finančno podporo želimo dvigniti kakovost in raznovrstnost kulturne ponudbe, kar bo pripomoglo tudi k oživljanju starega Kranja in večje prepoznavnosti našega mesta, tako v Sloveniji kot zunaj naših meja. MO Kranj ima sprejet Program kulture v Mestni občini Kranj, kjer so opisane prioritete do leta 2020.

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Nevladni sektor in samozaposlene v kulturi štejemo med ključne gradnike sodobne umetnosti, zato želimo izboljšati prostorske razmere za njihovo delovanje ter vzpostaviti in dopolniti ustrezno opremo. Gre za enega finančno zahtevnejših projektov, zato smo se ga lotili postopoma. S pomočjo rezultatov strokovne, poglobljene in primerjalne analize stanja prostorov in opreme se bo pripravil akcijski načrt za postopno izboljšavo tako prostorskih pogojev, kot tudi izboljšanja oz. posodobitve opreme.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Smo občina, ki ceni prav vse deležnike v kulturi, zato se jih trudimo vključiti v sprejemanje odločitev na tem področju. Mnenja in pripombe nevladnikov ob javni obravnavi Programa kulture v MO Kranj 2015-2020 so bile preučene in smiselno upoštevane. Prav tako so bili nekateri člani komisije za pripravo programa tudi nevladniki.

Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Glede sodelovanja občine in države menimo, da bi z več sodelovanja lahko ustvarili boljše pogoje za razvoj te panoge.

Zadnje spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo predvidevajo umetniški delež v javnih investicijskih projektih, a določilo velja za lokalne skupnosti zgolj kot priporočilo. Kako gledate na ta ukrep? Nameravate priporočilo v prihodnosti upoštevati? V kolikor priporočila ne nameravate upoštevati, zakaj ne?
Mestna občina Kranj sicer pozdravlja idejo o spodbujanju deleža umetniških del na področju oziroma v okviru investicijskih projektov, vendar menimo, da bi sredstva za ta namen morala zagotoviti in financirati država. Če na primer znaša delež sofinanciranja investicijskega projekta občine 20 %, bi občina morala zagotoviti dodatna sredstva še za delež umetniški del, kar pomeni dodatno finančno obremenitev občine.

Layerjeva hiša
Odgovarja Selman Čorović, direktor

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Stanje na področju kulture v Mestni občini Kranj ocenjujemo kot zadovoljivo. V Kranju se radi pohvalimo, da imamo v poprečju 20 dogodkov na dan. Kontinuiteta prinese večji obisk. Skrbi pa nas prevlada količine nad kakovostjo dogodkov. Aktivnost in žanrska profiliranost posameznih prizorišč velikokrat sproducira festivalsko vzdušje v mestu. Tudi razporeditev kulturnih dogodkov izven središča mesta je dokaj uravnotežena. Pogrešamo več profesionalnih kulturnih ustvarjalcev. Kranjska občina je v letu 2018 povečala sredstva, namenjena delovanju kulture. Velik problem se nam zdi centralizacija sredstev v Ljubljani.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Pogrešamo evalvacijo (in tudi osvežitev) obstoječe strategije razvoja kulture in definicijo profesionalnega kulturnega sektorja. Potrebna je analiza stanja prostorov za delovanje organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev.
Pričakujemo veliko več načrtnega dialoga, predvsem na področju izvedbe javnih razpisov v sodelovanju z zainteresirano javnostjo.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Zaradi „majhnosti“ kranjske občine je sodelovanje javnih zavodov in nevladnega sektorja v zadnjem obdobju dokaj prepleteno, tako na področju kadrovske izmenjave, kot na področju koprodukcij in soorganizacij dogodkov. Podporo delovanju ljubiteljskih društev v kranjski občini nudi območna izpostava JSKD Kranj, pogrešamo pa več aktivnosti s strani JSKD. Sodelovanje ljubiteljskih društev z javnimi zavodi se nam zdi korektno.