Lokalne kulturne politike: Nova Gorica

V Kulturosferi nadaljujemo z rubriko, ki se osredotoča na lokalne kulturne politike. Najprej na vprašanja o stanju kulture odgovarja občina, v drugem delu pa o stanju na nevladni sceni v občini odgovarja izbrana nevladna organizacija.

V tej številki predstavljamo Novo Gorico, ki je situirana v multikulturno področje, odlikujejo jo tudi številne kulturne dejavnosti Ena takšnih je zagotovo projekt Društva humanistov Goriške, ki izdaja prepoznavno humanistično revijo Razpotja. Predsednik omenjenega društva, Miha Kosovel, je odgovarjal na naša vprašanja o lokalni kulturni politiki. Iz mestne občine je na vprašanja odgovarjala mag. Marinka Saksida, vodja Oddelka za družbene dejavnosti MO Nova Gorica.

Mestna občina Nova Gorica
Odgovarja mag. Marinka Saksida, vodja Oddelka za družbene dejavnosti MO Nova Gorica.

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini? Koliko sredstev jim namenite in v kakšni višini?

Mestna občina Nova Gorica vsako leto preko javnega razpisa sofinancira kulturne projekte, katerih nosilci so nevladne organizacije in samozaposleni na področju kulture v mestni občini (brez organizacij, ki se financirajo preko razpisa za ljubiteljstvo v okviru JSKD OI Nova Gorica). Spodnja tabela prikazuje primerjavo podatkov o višini razpisanih finančnih sredstvih v javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih projektov v Mestni občini Nova Gorica v obdobju 2014-2017.

Tabela - 1

V obdobju 2014-2017 opažamo povečanje števila prijaviteljev na javni razpis, prav tako se je povečalo tudi število sofinanciranih projektov. Od leta 2015 se višina sredstev na javnem razpisu povečuje, ta trend pričakujemo tudi v prihodnjem štiriletnem obdobju.
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vsako leto izvede javni razpis za sofinanciranje programov društev in zveze s področja ljubiteljske kulture na območju mestne občine.

Tabela - 2

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?

Iz spodnjega grafa je razvidna višina sredstev, ki jih je Mestna občina Nova Gorica v letih 2014-2017 namenila za področje kulture.
Graf - 1Tabela - 3

Iz zgornje tabele izhaja, da je mestna občina v zadnjih dveh letih za razvoj in spodbujanje kulturnih dejavnosti namenila povprečno 6,6 % vseh proračunskih finančnih sredstev. Ob tem je potrebno opozoriti, da je odstotek sredstev, ki se namenjajo kulturi realno višji, saj so tu zajeta le sredstva, ki so zagotovljena v okviru proračunskih postavk na področju kulture. Del sredstev, ki se kulturnim programom namenjajo posredno, se nahajajo tudi znotraj drugih proračunskih postavk (npr. sredstva za izvedbo prireditev, za izvedbo investicijskih projektov s področja kulture v okviru Projektne pisarne mestne občine, sredstva namenjena programom krajevnih skupnosti, sredstva za turistične programe itn.).

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?

Nova Gorica je z razpadom velikega dela industrije ob koncu 20. stoletja izgubljala svojo identiteto, ki jo je kot mlado mesto, polno optimizma in pozitivne vere v prihodnost, pridobila po 2. svetovni vojni oz. v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko je, praktično iz nič, s prebivalci, ki so se priseljevali iz ne-urbanih območij in iz drugih jugoslovanskih republik, zrasla v pomemben industrijski center na zahodu države.

Mestna občina Nova Gorica je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji in največja občina v Goriški regiji, kjer imajo sedež vse pomembnejše regionalne institucije. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in padec schengenske meje sta Novi Gorici prinesli nove razvojne priložnosti in obenem veliko izzivov za prihodnost.

V Novi Gorici imajo sedež številne pomembne ustanove: Goriški muzej Kromberk-Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Pokrajinskega arhiva Slovenije, Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Nova Gorica, Univerza v Novi Gorici, ustanove z visokošolskimi programi, Srednja glasbena šola Nova Gorica ter številne druge ustanove. Pomemben del kulturne ponudbe v občini pa predstavlja dejavnost, ki jo izvajajo nosilci s področja nevladnega sektorja (društva, zveze, samostojni kulturni ustvarjalci ipd.).

V Mestni občini Nova Gorica se nahaja pestra in zanimiva kulturna in naravna dediščina (grad Kromberk, grad Rihemberk, bazilika na Sveti Gori, Samostan Kostanjevica, Solkanski most, Sabotin – park miru, gozd Panovec, Trnovsko – Banjška planota in še številna druga dediščina). Če želimo, da postane kultura in z njo povezane dejavnosti generator celotnega razvoja Goriške, bo morala mestna občina pridobiti še večjo prepoznavnost in razvijati mehanizme, ki bodo sprožili nove razvojne priložnosti in ustvarili novo identiteto mesta in občine. Prav kriza zadnjih let je ponovno pokazala potrebo po nujnosti vključevanja kulture v razvoj kot enega temeljnih razvojnih potencialov.

Na Mestni občini Nova Gorica ocenjujemo, da so obstoječi kulturni potenciali in ustrezni pogoji za njihovo ustvarjalno aktiviranje med najpomembnejšimi dejavniki sodobnega in bodočega razvoja Nove Gorice. Mestna občina pripravlja Lokalni program za kulturo v Mestni občini Nova Gorica 2018-2021 (v nadaljevanju: LPK 2018-2021), s katerim želi potrditi naklonjenost razvijanju kulturnih dejavnosti in povečanju raznovrstnosti kulturnih dobrin, ki bodo dostopne najširšemu številu občanov in obiskovalcem iz bližjega in tudi širšega okolja. Z izvajanjem programa bo narejen pomemben korak v smeri prepoznavnosti Nove Gorice v regiji, Sloveniji in Evropi, saj želi Nova Gorica postati sodobno ustvarjalno mesto, v katerem je kultura tesno povezana s turističnim, izobraževalnim, prostorskim, gospodarskim in drugimi sektorji, ki lahko tako skupaj prispevajo k materialni in duhovni blaginji vseh prebivalcev in obiskovalcev.

LPK 2018-2021 temelji na naslednjih osnovnih načelih kulturne politike Mestne občine Nova Gorica:

• načelu dostopnosti javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem mestne občine, ne glede na socialni status ali življenjsko obdobje,
• načelu spodbujanja kakovostne kulturne produkcije na vseh področjih ustvarjanja, ki bistveno sooblikuje kulturno podobo Nove Gorice kot središča Goriške, ki hoče dejavno sooblikovati podobo tega dela Slovenije,
• načelu večanja raznolikosti kulturne produkcije, na podlagi katere nastajajo in sobivajo tradicionalne in nove umetniške prakse ter estetike različnih generacij ustvarjalcev,
• načelu kulture kot ključne dimenzije kakovosti bivanja in socialne kohezivnosti ter pomembnega dejavnika razvoja slehernega posameznika.

Glavne splošne usmeritve kulturne politike Mestne občine Nova Gorica v obdobju 2018–2021 so naslednje:

• uveljavitev Nove Gorice kot pomembnega regionalnega kulturnega in ustvarjalnega središča,
• skrb za ustrezne infrastrukturne pogoje za delovanje javnih zavodov na področju kulture, katere (so)ustanoviteljica je Mestna občina Nova Gorica,
• podpora delovanju nevladnega sektorja,
• spodbujanje povezovanja in sodelovanja med javnimi zavodi in nevladnim sektorjem,
• pridobitev naslova Evropska prestolnica kulture 2025,
• prizadevanje za vključevanje področja kulture v razvojne načrte Mestne občine Nova Gorica,
• podpora pri nastajanju novega kulturnega centra v Mestni občini Nova Gorica,
• vzgoja in razvoj umetniške dojemljivosti občinstva na vseh področjih,
• zagotavljanje in ohranjanje stabilnih pogojev za nemoteno delovanje ljubiteljskih kulturnih društev,
• varstvo nepremične kulturne dediščine v lasti mestne občine in zagotavljanje sredstev za ohranjanje razglašenih kulturnih spomenikov, ki niso v lasti mestne občine,
• ohranjanje naselbinske in grajene dediščine urbanega območja Nove Gorice kot izjemne naselbinske dediščine, sistemski pristop k vrednotenju Nove Gorice kot urbanistične dediščine z namenom ohranjati atraktivnost bivanja in razvoja ter njenega ekonomskega potenciala,
• prenova naselbinske in stavbne dediščine na podeželju z namenom krepitve identitete prostora, ohranjanja ekonomske vrednosti grajenih struktur ter razvoj s tem povezanih turističnih produktov,
• razvoj kulturnega turizma,
• okrepitev sodelovanja med Novo Gorico in Gorico z vzpostavljanjem skupnih kulturnih programov in pobud s slovenskimi in italijanskimi kulturnimi ustanovami.

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?

Razvoju nevladnega sektorja v kulturi v Mestni občini Nova Gorica pripisujemo velik pomen. Pravkar imamo v obravnavi spremembo Odloka o sofinanciranju kulturnih projektov v Mestni občini Nova Gorica, ki smo ga veliko usklajevali s prijavitelji na ta javni razpis. Rezultat sodelovanja je v veliki meri usklajen predpis. Prav tako je navedeni javni razpis na področju družbenih dejavnosti edini, kateremu se v zadnjih letih povišujejo sredstva.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?

Pri pripravi LPK 2018-2021 sodeluje desetčlanska delovna skupina , sestavljena iz strokovnjakov z različnih kulturnih in drugih področij, v sodelovanju z Oddelkom za družbene dejavnosti mestne občine. V proces priprave so vključeni vsi javni zavodi, katerih (so)ustanoviteljica je MONG, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (OI Nova Gorica), krajevne skupnosti, nevladni sektor ter zainteresirana javnost. Z namenom izdelave analize stanja so bili pripravljeni štirje različni vprašalniki in sicer: za javne zavode, nevladni sektor (nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi), krajevne skupnosti in občane (zainteresirana javnost).

Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?

Sodelovanje poteka pri konkretnih projektih. Eden večjih projektov, pri katerem sodelujemo z Ministrstvom za kulturo, je obnova gradu Rihemberk. Mestna občina Nova Gorica je v letu 2013, v skladu s Pogodbo o neodplačnem prenosu spomenika državnega pomena grad Branik –Rihemberk (EŠD 40), prevzela v last in posest grajski kompleks v Braniku. Pogodba je bila sklenjena z namenom zagotavljanja boljše ohranitve kulturnega spomenika, njegove obnove in oživljanja, večje javne dostopnosti in rabe, skladne z družbenim pomenom in varstvenim režimom razglašenega kulturnega spomenika državnega pomena. Z namenom odprtja gradu za javnost je Mestna občina Nova Gorica v letih 2016 in 2017 izvedla najnujnejša ureditvena in organizacijska dela, ki so omogočila, da je grad od 15. 6. 2017 na ogled obiskovalcem.

Z državo sicer sodelujemo pri organizaciji večjih dogodkov. V septembru 2017 je tako v Novi Gorici potekala osrednja državna slovesnost ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini.

Od resornega ministrstva sicer pričakujemo strateške usmeritve na področju kulture.

Kako potekajo vaše priprave na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025?

Ustanovljena je bila delovna skupina za pripravo kandidature Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025. Delovna skupina bo do konca leta 2017 pripravila predlog koncepta, vsebinskih izhodišč in finančnega okvirja z opisom terminskega načrta kandidature za EPK 2025.

Priprava predloga koncepta obsega naslednje aktivnosti:

– sodelovanje pri pripravi kulturne strategije Nove Gorice – Lokalnega programa za kulturo Mestne občine Nova Gorica za obdobje 2018 – 2021, povezanega z razvojno strategijo mesta,
– sodelovanje s prebivalci in prebivalkami mesta in teritorija Mestne občine Nova Gorica: vključevanje šol, univerze oziroma univerz, mladinskih klubov, organizacij civilne družbe, vladnih institucij in nevladnih organizacij itn. ter povezovanje z drugimi kulturnimi operaterji,
– angažiranje zasebnega sektorja, tako v kulturnih in ustvarjalnih industrijah kot v (naj)širšem gospodarskem sektorju, proizvodnem in storitvenem,
– vzpostavitev povezave z drugimi mesti, ki so bila evropske prestolnice kulture, z mesti, ki kandidirajo v drugih državah in bi lahko bili partnerji (leta 2025 bo nominirano po eno mesto iz Slovenije in Nemčije),
– povezovanje z drugimi mesti, s katerimi Mestna občina Nova Gorica sodeluje, je sodelovala oziroma bi ali bo sodelovala (pobratena mesta),
– vzpostavitev zagona Nove Gorice, da se povežejo razni deležniki, ki so ključni za uspešno evropsko prestolnico kulture.

Predlog koncepta bo posredovan v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Nova Gorica. V letu 2018 bomo nadaljevali z aktivnostmi za kandidaturo Nove Gorice za EPK 2025.

Društvo humanistov Goriške
Odgovarja Miha Kosovel, predsednik

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?

Moja ocena bi šla nekako tako: “vsi pogoji obstajajo, da bi stanje bilo lahko bistveno boljše”. Natančno oceno bomo seveda lahko podali konec oz. v začetku naslednjega leta, ko bo pripravljen novi lokalni kulturni program, v čigar delovni skupini prvič sodeluje tudi glas iz neodvisnega sektorja (oz. profesionalnih NVO in samozaposlenih). Po eni strani se zdi, da se stanje kulture v občini izboljšuje, predvsem če se ozremo na ambiciozno napoved MONG, da bo kandidirala za Evropsko prestolnico kulture 2025, poleg tega je tu še deklarativna podpora in priznanje neodvisnim producentom kot pomembnega stebra novogoriške kulture. Vendar se zaenkrat v trenutku, ko je potrebno kaj konkretnega tudi spremeniti, znajdemo bolj ali manj pred zidom nerazumevanja in relativiziranja. Čeprav odgovorni na občini za kulturno politiko točno vedo, kdo dela na kakšnih projektih, nenehno vztrajajo na tem, da nimamo ključa, po katerem bi lahko ločili profesionalni neodvisni sektor od ljubiteljskega in ravno tako večje in pomembnejše projekte od malih in ljubiteljskih. Takšno razmišljanje spodbujajo tudi manjši kulturni in neprofesionalni akterji, ki pa imajo v občini politično moč, ter tudi nekateri javni zavodi, ki želijo na področju kulture imeti primat in zato zagovarjajo status quo.

Žal pa je potrebno poudariti tudi to, da se neodvisni producenti komaj zadnje leto združujemo in da tudi med nami marsikdaj obstajajo nesoglasja. Pomembno bo v naslednjih mesecih vzpostaviti dovolj močno in kohezivno organizacijo, ki bo zagovarjala naše interese in ki bo bila pripoznana s strani večine samozaposlenih in nevladnikov.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?

Letos smo prvič dosegli, da je honorar prijavitelja (sicer zgolj v višini 10%) postal upravičen strošek, kar se nam zdi velik uspeh, saj v praktičnem smislu pripoznava profesionalno naravo dela v kulturi. Naš namen je sčasoma doseči tudi možnost večletnega financiranja, brezplačno uporabo javnih površin in javne infrastrukture ter nenazadnje pripoznanje profesionalnosti našega dela tudi v javnih zavodih, kjer bi lahko sistematično in redno sodelovali pri programu.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?

Z ljubiteljskimi društvi sodelovanje poteka normalno in redno. Marsikatera NVO ima tudi del programa ljubiteljskega in mnogo od nas je pot začelo kot ljubiteljsko društvo ali v ljubiteljskih društvih. Z javnimi zavodi pa je sodelovanja bistveno manj in je manj sistematično oziroma redno. Premnogokrat deluje preveč na familiarni ravni. Problem je, da večina javnih zavodov sploh ne pripoznava neodvisne producente kot profesionalce, temveč nas imajo za ljubiteljsko kulturo, nevredno njihove častitljive institucije. Žalostno je, da prenekateri javni zavod del programa pre3pusti v izvedbo akterjem izven mesta, drugim profesionalnim zavodom, ki se jim le zato, ker domujejo v Ljubljani, zdijo bistveno bolj profesionalni. Na takšen način onemogočajo optimalni razvoj in obstoj domačih neodvisnih kulturnih producentov, mesto pa spreminjajo v opazovalca že ustvarjenih dobrin.