O NPK bo potrebna še ena seja

Na sedmi seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, ki je na ministrstvu za kulturo potekala 12. septembra, je bila ena od točk dnevnega reda tudi resna razprava o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2018 – 2025.

Spomnimo, da so člani dialoške skupine sicer dobili nekaj gradiv že na prejšnjih dveh sejah, a je bilo gradivo na peti seji zelo skopo in so ga člani prejeli prepozno, gradivo za šesto sejo, pa je bilo sicer celovito, a so ga člani ponovno prejeli manj kot 24 ur pred sejo. Na isti dan, kot je potekala šesta seja dialoške skupine, je bila tudi javna predstavitev NPK, tako da so člani gradivo prejeli praktično istočasno kot širša javnost, kar pomeni, da besedilo ni bilo predhodno usklajeno z dialoško skupino.

Po formalni potrditvi zapisnikov prejšnjih sej, se je sedma seja nadaljevala na drugi točki, torej pri obravnavi NPK. Član Asociacije Tadej Meserko je naprej načel problematiko bolniških nadomestil za samozaposlene v kulturi in predlagal, da se dikcija, ki je zapisana v NPK, pa tudi v trenutni zakonodaji, za začetek vsaj v NPK razširi na način, da bo zajemala vse tipe zadržanosti od dela, hkrati pa naj omogoči, da bi bili samozaposleni v kulturi upravičeni do nadomestila od četrtega dne zadržanosti od dela naprej.

Na predlog se je odzval minister za kulturo Anton Peršak, ki je opozoril, da so samozaposleni v kulturi podobno kot ostali s.p.-ji tretirani kot delodajalci, kar pomeni, da si morajo do 30 dneva bolniško izplačevati sami in da je trenutna opredelitev mišljena kot vsaj delna spodbuda za samozaposlene. Izrazil je tudi skrb, da gre v tovrstnih primerih za širjenje socialnih pravic ali trend povečanja števila javnih uslužbencev zavoljo preobrazbe statusa samozaposlenih v kulturi, ali nemara celo za pretirano etatizacijo kulture. Samozaposleni naj bi imeli po njegovih besedah namreč možnost tudi sami plačevati komercialna zavarovanja.

Član Asociacije je pojasnil, da gre za pereč problem, saj si večina samozaposlenih ne more privoščiti komercialnih zavarovanj, tudi po statistikah ministrstva za kulturo pa več kot tretjina samozaposlenih ne zasluži niti minimalne plače. Slednje pomeni, da že tako socialno ogrožen sloj samozaposlenih v kulturi naposled nima dostopa tudi do drugih socialnih pravic, kot je bolniška za vse primere zadržanosti z dela, kar jih postavlja v še dodatno neenakopraven in ogrožajoč položaj.

Ob mnenju ostalih razpravljavcev, da bi predlagani ukrep lahko vsaj malo izboljšal socialno sliko samozaposlenih v kulturi, so člani skupine predlog soglasno podprli.

Člani so ponovno odprli vprašanje avtorskih pravic, in sklenili, da se bo s tem ukvarjala ločena delovna skupina. Hkrati so oblikovali sklep, naj se v NPK zapiše, da se področje avtorskih pravic, ki zadevajo kulturnike, prenese pod ministrstvo za kulturo in da bi bilo potrebno urediti ustrezno plačilo za nadomestilo iz naslova uporabe avtorskih pravic.

Precej dolga razprava se je oblikoval tudi okoli namere, zapisane v NPK, da je potrebno uvesti delitev poklicev samozaposlenih na avtorske in neavtorske, in glede primerljivega plačila za samozaposlene in javne uslužbence. Asociacija je zagovarjala stališče, da je potrebno istočasno za tovrsten ukrep zagotoviti tudi ustrezna sredstva NVO, saj so honorarji odvisni od višine sofinanciranja države in občin. Poleg tega je bilo ponovljeno stališče, da delitev poklicev ni primeren ukrep, saj je sodobna umetnost preveč kompleksen in prepleten proces, da bi ga bilo mogoče individualizirati.

Naslednja seja, na kateri se bo nadaljevala razprava o NPK, bo naslednji teden.