Sredi aprila je potekala četrta seja delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi. Glavna tema so bili samozaposleni in avtorske pravice ter uresničevanje 82. b člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) na primeru RTV Slovenije.
Na seji je kot član skupine za trajni dialog sodeloval tudi Tadej Meserko, sicer član Asociacije.
Naj spomnimo: sredi februarja začela ponovno delovati delovna skupina za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi. Skupina je v stari sestavi svoje delo zaključila s koncem mandata prejšnje ministrice za kulturo. Do sedaj so se odvile štiri seje, od tega je bila ena korespondenčna.
V uvodu zadnje, četrte seje, je predsednik delovne skupine Denis Miklavčič omenil, da ima RTVSLO kot neodvisna javna institucija posebnega pomena veliki vpliv na področje kulture. Poudaril je, da se problem samozaposlenih rešuje že od osamosvojitve dalje in da so razmere na tem področju slabe. Razmišljanje te in prejšnje delovne skupine naj bi šlo v smeri zagotavljanja vzdržnosti in socialne varnosti za samozaposlene, ki sta v sorazmerju s tveganjem glede na trg dela. To bi na področju avdiovizualne industrije vzpostavilo pogoje za neodvisno produkcijo in delo samozaposlenih, ki bi bilo primerljivo plačano.
Na seji so izpostavili težave glede razpisov koprodukcije ter ureditve pravic med izvajalci in naročniki.
S strani mag. Sabine Muratovič je bilo izpostavljeno, da so zgodovinske avtorske pravice velik nerešen problem RTVSLO in bodo morale biti prioriteta v prihodnje.
Članica delovne skupine Urša Menart je v kontekstu izvajanja 82.b člena ZUJIK-a opozorila tudi na primer javnega razpisa (JR) za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje, ki je del zakonske obveznosti RTVSLO na podlagi Zakona o Slovenskem filmskem centru. Po njenih besedah se RTVSLO obnaša ne le kot financer, ampak tudi kot producent in od vseh avtorjev in neodvisnih producentov zahteva vse avtorske pravice.
Tadej Meserko je izpostavil vprašanje, ali so bile glede na določilo 82.b člena ZUJIK-a znotraj RTVSLO narejene primerjave, ali posameznik lahko preveri uvrstitev njegovega dela oziroma ali se primerljivost plačila dejansko upošteva na način, ki zagotavlja plačilo samozaposlenemu, ki ni nižje od najnižjega plačnega razreda za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju oz. kot ga določa kolektivna pogodba primerljive dejavnosti.
Mag. Sabina Muratović in mag. Aljoša Ivanovič sta pojasnila, da obstaja vrednost plačnih razredov, javen je tudi seznam delovnih mest, plačnih razredov in nazivov, kar ob upoštevanju obsega dela po njunih besedah omogoča ustrezno primerjavo. Primerljivo plačilo dela novinarjev pa je opredeljeno v kolektivni pogodbi za novinarje.
Ste samozaposleni v kulturi? Se pri svojem delu soočate s težavami, ki bi jih radi izpostavili na dialoški skupini? Kontaktirajte nas na info@asociacija.si in z veseljem se pogovorimo, ali lahko vaše težave izpostavimo odločevalcem.