Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Janez Černe. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Janez Černe kandidira za župana Mestne občine Kranj s podporo volivcev. Kandidaturo je podprlo 421 volivk in volivcev z overjenimi podpisi. Kandidatura temelji na programu »Vizija za Kranj, ki deluje«. Lista Mi smo iz Kranja bo kandidirala za Mestni svet Mestne občine Kranj in za župana podpira svojega ustanovitelja Janeza Černeta.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Kranj v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kultura in umetnost sta jedro kranjske identitete ter pomemben del kakovosti življenja, živahnega mestnega jedra in razvoja Kranja kot gorenjske prestolnice. Občina mora najprej prepoznati, kaj že dobro deluje, nato pa javnim zavodom, društvom, nevladnim organizacijam in ustvarjalcem odstraniti ovire za sodelovanje in razvoj. Tri prednostne naloge bodo: 1. stabilnejše in preglednejše financiranje kulturnih programov z jasnimi merili, večletnim načrtovanjem in letnim poročanjem o rezultatih; 2. razvoj kulturne infrastrukture, pri čemer bo osrednji projekt Koncertno-kongresna dvorana, ob njej pa boljša dostopnost prostorov in programov tudi v krajevnih skupnostih; 3. povezovanje kulture z izobraževanjem, turizmom, urejanjem javnega prostora, mladimi in regionalnim sodelovanjem. Za ključne projekte bomo določili nosilce, roke, stroške in merljive kazalnike ter njihov napredek vključili v javni projektni semafor.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: V prvem letu mandata bomo pripravili pregled vseh kulturnih postavk, razmerja med institucionalno, profesionalno in ljubiteljsko kulturo ter večletnih obveznosti. Cilj bo najmanj ohranjanje realne vrednosti sredstev za kulturo in postopna rast programskih sredstev v skladu z zmožnostmi proračuna. Razpise bomo objavljali dovolj zgodaj, roke odločanja skrajšali ter uvedli jasna merila, javne obrazložitve odločitev in večletno financiranje preverjenih programov. Pri občinsko financiranih projektih bomo kot upravičen strošek dosledno priznavali pošteno plačilo dela ter upoštevali veljavne minimalne standarde, kjer obstajajo. Javni zavodi bodo imeli razvojne načrte, hkrati pa bodo spodbujeni k sodelovanju z NVO in samostojnimi ustvarjalci. Vsako leto bomo objavili primerljiv pregled načrtovanih in realiziranih sredstev, prejemnikov, rezultatov ter odstopanj. Konkretne odstotke povečanja bomo določili v proračunu po izvedenem pregledu, ne z nerealno vnaprejšnjo obljubo.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Glavna kulturna infrastrukturna prioriteta mandata bo Koncertno-kongresna dvorana, ki bo Kranju zagotovila sodoben prostor za koncerte, kongrese, večje kulturne dogodke in regionalno sodelovanje. V letu 2027 bomo preverili umestitev, programsko zasnovo, investicijsko vrednost, model upravljanja in možnosti fazne izvedbe ter pripravili časovnico in finančno konstrukcijo. Projekt bomo financirali s kombinacijo občinskih, državnih in evropskih sredstev ter ga vodili pregledno prek javnega projektnega semaforja. Sočasno bomo izvedli popis občinskih prostorov, njihove zasedenosti, stroškov in tehničnega stanja. Prednost bodo imeli tudi prostori, ki jih je mogoče hitro in gospodarno usposobiti za produkcijo, vaje, ateljeje, skladiščenje in dogodke. Za krajevne skupnosti bomo razvijali večnamenske skupnostne domove in ohranjali lokalne domove za manjše kulturne in društvene dogodke.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kulturo bomo obravnavali kot razvojno infrastrukturo mesta: krepi identiteto, kakovost javnega prostora, ustvarjalnost, izobraževanje, turizem, gospodarstvo in socialno povezanost. Kulturne vsebine bomo vključili v prenovo starega mestnega jedra, programe za mlade in starejše, razvoj turizma, urejanje zelenih in javnih površin ter v delovanje šol, knjižnic in skupnostnih centrov. V krajevnih skupnostih bomo podpirali manjše dogodke in uporabo obstoječih domov, večje večnamenske objekte pa načrtovali na dostopnih lokacijah. Dostopnost bomo izboljševali z razpršenimi programi, dostopom z javnim prevozom, prilagoditvami za gibalno ovirane, cenovno dostopnimi oziroma brezplačnimi vsebinami ter povezovanjem z vrtci, šolami in društvi. Posebno pozornost bomo namenili otrokom in mladim, starejšim, socialno ranljivim ter prebivalcem obrobnih naselij. Kranj bo kot gorenjska prestolnica pobudnik skupnih programov z občinami v regiji, izmenjave vsebin, skupnih promocijskih nastopov in prijav na državne ter evropske razpise. Učinke bomo spremljali po obisku, geografski razpršenosti, dostopnosti in sodelovanju različnih skupin.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Novi lokalni program za kulturo bomo pripravili v odprtem in strokovno vodenem postopku. V letu 2027 bomo vzpostavili stalni kulturni forum oziroma posvetovalno skupino, v kateri bodo zastopani javni zavodi, poklicne NVO, samostojni ustvarjalci, ljubiteljska kultura, krajevne skupnosti, izobraževanje, turizem in uporabniki. Forum se bo sestal najmanj dvakrat letno ter sodeloval pri pripravi programa, razpisnih meril in vrednotenju rezultatov. Predloge, zapisnike, merila, sestavo komisij in obrazložitve odločitev bomo objavljali. Strokovne komisije bodo imenovane po vnaprej določenih merilih in ob preprečevanju nasprotij interesov. Za vsak strateški cilj bomo določili odgovorno osebo, rok, finančni okvir in kazalnik uspeha. Napredek bo vključen v javni projektni semafor in letno poročilo o uresničevanju zavez, večja odstopanja pa bodo javno pojasnjena.
7. Kranj: finančni cilji novega lokalnega programa za kulturo
Analiza Asociacije za obdobje 2021–2026 ugotavlja, da rast sredstev za kulturo zaostaja za rastjo celotnega občinskega proračuna in da se delež za kulturo v njem zmanjšuje. Posebej izstopa ljubiteljska kultura, za katero analiza ugotavlja negativno povprečno letno rast sredstev. Občina mora obenem oblikovati nov lokalni program za kulturo.
Katere merljive finančne in razvojne cilje boste vključili v novi lokalni program za kulturo ter kako boste v mandatu obrnili trend relativnega zmanjševanja sredstev za kulturo, vključno s financiranjem poklicne in ljubiteljske kulturne produkcije?
Odgovor: Novi lokalni program za kulturo bo operativen dokument z izhodiščnimi podatki, ciljnimi vrednostmi, odgovornimi nosilci in roki. V prvih šestih mesecih mandata bomo pripravili pregled sredstev za kulturo v obdobju 2021–2026, ločeno za javne zavode, poklicne NVO, samostojne ustvarjalce, ljubiteljsko kulturo, programe in investicije. Na tej podlagi bomo v proračunih najmanj ohranjali realno vrednost kulturnih sredstev ter določili postopno rast programskih postavk; konkretne odstotke bomo vezali na preverjeno izhodišče in srednjeročni finančni načrt občine. Cilj bo, da sredstva za kulturo ne rastejo počasneje od skupnega občinskega proračuna brez javno obrazložene izjeme. Do proračuna za 2028 bomo uvedli večletno programsko financiranje preverjenih poklicnih NVO, zgodnejše objave razpisov in pogoje za ustrezno plačilo dela. Za ljubiteljsko kulturo bomo določili stabilno osnovno financiranje in najmanj ohranjanje realne vrednosti sredstev, s posebnim poudarkom na dejavnostih v krajevnih skupnostih. Glavna infrastrukturna prioriteta bo Koncertno-kongresna dvorana: v letu 2027 bomo opredelili lokacijo, program, vrednost, model upravljanja, vire financiranja in časovnico izvedbe. Dostopnost bomo merili z obiskom, številom programov zunaj mestnega središča, deležem cenovno dostopnih vsebin in fizično dostopnostjo prizorišč. Napredek bomo javno predstavili najmanj enkrat letno, z navedbo porabljenih sredstev, doseženih kazalnikov in razlogov za odstopanja.
Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Levica. Odgovor velja za listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Na volitvah bomo nastopili z listo za mestni svet. Županskega kandidata ne bomo imeli. Naša stranka bo podprla kandidata, ki bo pripravljen uresničevati naš program ter se konkretno lotiti problemov, s katerimi se danes soočajo številni Kranjčani in Kranjčanke.
Med ključnimi izzivi vidimo predvsem pomanjkanje dostopnih najemnih stanovanj in visoke najemnine, visoke cene vrtcev in čakalne vrste za sprejem otrok, neučinkovit in težko dostopen javni prevoz ter dolge čakalne vrste v domovih za starejše.
Pomembno se nam zdi tudi ustvarjanje pogojev za razvoj inovativnih in zelenih delovnih mest na področjih kulture, turizma, lokalne samooskrbe in trajnostne mobilnosti. Kranj mora biti mesto, ki spodbuja mlade ustvarjalce, jim omogoča dostop do prostorov za ustvarjanje ter sistematično vlaga v razvoj kulturne in ustvarjalne dejavnosti.
O podpori posameznemu kandidatu do zdaj še nismo sprejeli dokončne odločitve. Se pa trenutno nagibamo k podpori Janezu Černetu, ki je za zdaj edini kandidat, ki je predstavil celovit program in v njem naslovil številna vprašanja, ki jih prepoznavamo kot ključna za kakovost življenja občank in občanov Kranja.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Kranj v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Zavzemali se bomo za vsem dostopno in kakovostno kulturo:
- Povečali bomo delež občinskega proračuna, namenjenega kulturi. Financiranje kulture v občini mora biti razvojno naravnano. Ločili bomo razpise za ljubiteljske in profesionalne nevladne organizacije.
- Spodbujali bomo raznolikost ustvarjanja za različne starostne skupine, dostopnost izobraževanja in konzumiranja kulturnih vsebin za vse segmente družbe.
- Še bolj bomo spodbujali neinstitucionalizirano alternativno in mladinsko kulturo ter podpirali avtonomne cone in prostore svobodnega kulturnega ustvarjanja in civilnega udejstvovanja.
- Zagotavljali bomo sredstva za nevladne organizacije v kulturi in ohranjali dialog z njimi ter jih vključevali v procese odločanja na občinski ravni. Nevladnikom bomo zagotavljali souporabo infrastrukture, ki je v lasti občine in javnih zavodov, ter spodbujali njihovo delovanje.
- Posebno pozornost bomo namenili kadrovanju v javnih zavodih, ki so zaradi specifike umetniških ali drugih znanj s področja kulturne produkcije izrazito občutljivi na nasilne posege političnih in drugih interesnih skupin.
- Prešernovo gledališče Kranj se kot edino profesionalno gledališče v gorenjski regiji z vrhunskimi dosežki že vrsto leto sooča tako s kadrovsko problematiko kot tudi prostorsko stisko.
- Zavzemali se bomo, da se gledališče kadrovsko okrepi, da bo lahko nemoteno nadaljevalo svoje poslanstvo.
- Prizadevali si bomo za uresničitev rekonstrukcije gledališča, saj dobro delovanje kulturne ustanove tudi bistveno pripomore k oživitvi starega mestnega jedra in boljši kvaliteti življenja v njem.
- Glede na vrhunske dosežke, ki jih priznava tudi ministrstvo za kulturo, si bomo prizadevali, da Prešernovo gledališče Kranj pridobi status nacionalnega gledališča.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Kot že omenjeno bomo povečali delež občinskega proračuna, namenjenega kulturi. Financiranje kulture v občini mora biti razvojno naravnano. Ločili bomo razpise za ljubiteljske in profesionalne nevladne organizacije.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Po eni strani bomo krepili in vlagali v že obstoječo infrastrukturo, kot je Prešernovo gledališče Kranj, Gorenjski muzej, Layerjeva hiša. Po drugi pa bomo iskali načine, kako zopet oživeti Art kino in na območju, kjer je bil nekoč Kino center postaviti kulturni center, ki bo združeval tako ljubiteljsko kot profesionalno kulturo. Sredstva se bodo zagotovila iz proračuna ter preko razpisov.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kultura ima v našem programu velik poudarek. K razvoju občine bomo pripomogli prav z višjimi vlaganji v obstoječo in novo infrastrukturo ter na način, da bodo kulturni dogodki dostopni vsem.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Na področju kulture bomo krepili sodelovanje z vsemi nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Župan in mestna oblast morata biti dostopna vsem ustvarjalcem ter odprta za njihove pobude, potrebe in predloge. Hkrati bomo okrepili vlogo in pomen Komisije za kulturo kot občinskega organa, ki lahko pomembno prispeva k oblikovanju in razvoju kulturne politike v občini.
7. Kranj: finančni cilji novega lokalnega programa za kulturo
Analiza Asociacije za obdobje 2021–2026 ugotavlja, da rast sredstev za kulturo zaostaja za rastjo celotnega občinskega proračuna in da se delež za kulturo v njem zmanjšuje. Posebej izstopa ljubiteljska kultura, za katero analiza ugotavlja negativno povprečno letno rast sredstev. Občina mora obenem oblikovati nov lokalni program za kulturo.
Katere merljive finančne in razvojne cilje boste vključili v novi lokalni program za kulturo ter kako boste v mandatu obrnili trend relativnega zmanjševanja sredstev za kulturo, vključno s financiranjem poklicne in ljubiteljske kulturne produkcije?
Odgovor: V sodelovanju z javnimi zavodi bomo iskali razpise za dodatna sredstva. Sicer pa si bomo prizadevali, da se sredstva povečajo tudi v občinskem proračunu.
Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Matjaž Rakovec. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Kandidat za župana Matjaž Rakovec bo nastopil na listi Socialnih demokratov.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Kranj v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kultura in umetnost sta sestavni del razvoja Kranja kot regionalnega središča in kakovostnega življenjskega okolja. Program bomo gradili na treh prednostih. Prvič, stabilno in razvojno financiranje: najmanj ohranjanje realne vrednosti sredstev, večletno financiranje kakovostnih programov ter bolj predvidljivi pogoji za javne zavode, NVO, ljubiteljsko kulturo in samostojne ustvarjalce. Drugič, kulturna infrastruktura: tehnološka posodobitev javnih zavodov s področja kulture, razvoj urbanega inkubatorja kulture ter izvedbeni koraki za koncertno dvorano – prehodna rešitev in priprava dolgoročne lokacije. Tretjič, dostopnost in povezovanje: kultura mora doseči tudi krajevne skupnosti, mlade, starejše in ranljive skupine ter se sistematično povezovati z izobraževanjem, turizmom, gospodarstvom, zdravjem in razvojem Gorenjske. Nov Program kulture 2026–2030 bo imel merljive kazalnike in letno javno poročanje.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Financiranje bomo vezali na večletne cilje novega Programa kulture 2026–2030. Izhodišče je sprejeti proračun za leti 2026 in 2027. Od leta 2027 dalje bomo praviloma najmanj ohranjali realno vrednost tekočih sredstev za kulturo, razpisna sredstva za poklicne NVO, samostojne ustvarjalce in ljubiteljsko produkcijo pa bomo do leta 2030 povečali najmanj za 15 % realno glede na leto 2026. Ohranili bomo triletno programsko financiranje in ga razširili na izvajalce, pri katerih vsebina in reference utemeljujejo večletno podporo. Podporo bomo zagotavljali tradicionalnim kulturnim festivalom. Razpisi bodo objavljeni pravočasno,
merila in rezultati javno obrazloženi, pogodbe pa sklenjene čim prej v proračunskem letu. Upravičeni stroški bodo omogočali ustrezno plačilo ustvarjalnega in strokovnega dela ter uporabo veljavnih minimalnih standardov plačila, kjer se ti uporabljajo. Za razvojne projekte bomo sistematično iskali državna in evropska sredstva. Zagotavljali bomo nadaljnjo podporo festivalom s področja kulture, ki so se že uveljavili v našem mestu, tj. Teden slovenske drame, Kranj Foto Fest, Mednarodni festival likovnih umetnosti, Jazz Kamp Kranj, Jenkovi dnevi, BIEN, KAOS, Kranfest in Prešerno poletje ter Subart festival alternativne kulture, Kalejdoskop, idr.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Prednostne investicije bomo vezali na že sprejeto Novelacijo TUS Kranj 2030+. V mandatu 2026–2030 so ključni: tehnološka posodobitev Prešernovega gledališča in dodatni vadbeni oder; širitev prostorov Galerije Prešernovih nagrajencev; ureditev urbanega inkubatorja kulture z vadbenimi prostori, ateljeji in studii; zaokroževanje javnih programov v Globusu; razvoj knjižnične mreže z novo lokacijo Knjižnice Stražišče; ter koncertna dvorana v novem Kulturnem centru oziroma Hramu Franceta Prešerna s prireditveno funkcijo. Pri koncertni dvorani bomo najprej zagotovili izvedljivo prehodno lokacijo, hkrati pa do konca mandata pričeli z gradnjo nove koncertne dvorane. Do leta 2027 bomo izdelali večletni program investicijskega vzdrževanja kulturne infrastrukture in pregled občinskih prostorov,
primernih za uporabo kulturnih organizacij. Financiranje: proračun MOK, državni razpisi, evropska kohezijska in druga sredstva ter, kjer je smiselno, partnerski modeli. Prednost bodo imele investicije z jasno opredeljenim programom, upravljavcem, stroški delovanja in merljivimi učinki. Med konkretnimi ukrepi lahko izpostavimo tudi prenovo mestne tržnice v osrednji prostor srečevanj v mestnem jedru, kjer bodo svoj prostor dobile tudi kulturne vsebine in dogodki, prenovo Mestne hiše, prenovo Plečnikovega vodnjaka in stopnic ter arkad Prešernovega gledališča; urejenost fasad, javnih površin pod kulturno-varstveno zaščito.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kulturo bomo obravnavali kot horizontalno razvojno področje. Z izobraževanjem jo bomo povezovali skozi kulturno-umetnostno vzgojo, programe za otroke in mlade ter sodelovanje šol, knjižnice, muzeja, gledališča in NVO. S turizmom in gospodarstvom bomo razvijali kulturni turizem, festivale, kreativne industrije in oživljanje starega Kranja; z zdravjem in socialnim varstvom programe za starejše, invalide in druge ranljive skupine; z okoljem pa kakovostno rabo javnega prostora in dediščine. Regionalno bomo Kranj razvijali kot kulturno središče Gorenjske ter spodbujali skupne projekte, gostovanja in prijave na državne in
evropske razpise.
Dostopnost bomo merili geografsko, fizično, socialno in ekonomsko. Del programov bomo sistematično usmerjali tudi izven mestnega središča, uporabljali knjižnično mrežo, krajevne domove in javne površine ter spodbujali decentralizirane dogodke. Pri novih in prenovljenih objektih bomo uveljavljali univerzalno dostopnost, pri programih pa brezplačne ali cenovno dostopne vsebine, prilagoditve za osebe z različnimi oviranostmi ter ciljne programe za mlade
in starejše. Digitalne vsebine bodo dopolnjevale, ne nadomeščale, fizične dostopnosti. Kazalniki bodo spremljali obisk, starostne in druge ciljne skupine ter razpršenost programov po občini.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Novi Program kulture 2026–2030 bomo pripravili kot izvedbeni dokument z izhodiščnim stanjem, roki, odgovornimi nosilci, finančnimi okviri in merljivimi kazalniki. V njegovo pripravo in letno vrednotenje bomo vključili javne zavode, poklicne NVO, samostojne ustvarjalce, ljubiteljska društva, JSKD, predstavnike izobraževanja, turizma in drugih povezanih področij. Do leta 2027 bomo vzpostavili stalno posvetovalno skupino za kulturo in najmanj dvakrat letno odprt forum kulturnih deležnikov.
Transparentnost bomo zagotavljali z vnaprej objavljenimi merili razpisov, strokovnimi komisijami, javno objavo prejemnikov in višin sredstev ter jasnimi pravili glede nasprotja interesov. Enkrat letno bo objavljeno poročilo o uresničevanju programa kulture, vključno s finančnimi podatki, kazalniki, stanjem investicij in doseganjem ciljev. Večje spremembe kulturne politike, investicijskih prioritet in razpisnih modelov bodo pred odločitvijo obravnavane z deležniki. Tako bo kulturna politika manj odvisna od posameznega proračunskega leta in bolj predvidljiva.
7. Kranj: finančni cilji novega lokalnega programa za kulturo
Analiza Asociacije za obdobje 2021–2026 ugotavlja, da rast sredstev za kulturo zaostaja za rastjo celotnega občinskega proračuna in da se delež za kulturo v njem zmanjšuje. Posebej izstopa ljubiteljska kultura, za katero analiza ugotavlja negativno povprečno letno rast sredstev. Občina mora obenem oblikovati nov lokalni program za kulturo.
Katere merljive finančne in razvojne cilje boste vključili v novi lokalni program za kulturo ter kako boste v mandatu obrnili trend relativnega zmanjševanja sredstev za kulturo, vključno s financiranjem poklicne in ljubiteljske kulturne produkcije?
Odgovor: Novi Program kulture 2026–2030 bo vseboval finančne in razvojne cilje, ki jih bo mogoče vsako leto preveriti. Izhodišče predstavljata sprejeta proračuna za leti 2026 in 2027. Za obdobje 2027–2030 bomo določili naslednja merila: (1) tekoča sredstva za kulturo se praviloma najmanj usklajujejo z rastjo cen in ne rastejo počasneje od primerljivih tekočih odhodkov občinskega proračuna; (2) razpisna sredstva za poklicne NVO, samostojne ustvarjalce in ljubiteljsko kulturo se do leta 2030 realno povečajo najmanj za 15 % glede na leto 2026; (3) ohrani in razširi se večletno programsko financiranje, tako da izvajalcem z dokazano kakovostjo omogoča stabilnejše načrtovanje; (4) pri financiranih projektih se priznavajo realni stroški dela in veljavni minimalni standardi plačila, kjer se uporabljajo; (5)
stabilno se financirajo občinski javni zavodi, razvojna sredstva pa se vežejo na jasne programske cilje in sodelovanje z neodvisno sceno.
Razvojni cilji bodo vključevali tudi roke za infrastrukturo: do leta 2027 večletni program investicijskega vzdrževanja in pregled prostorov; v mandatu izvedbeni koraki za posodobitev Prešernovega gledališča, širitev galerijskih prostorov in urbani inkubator kulture; pri koncertni dvorani prehodna rešitev ter gradnja nove koncertne dvorane s prireditveno funkcijo. Posebej bomo spremljali število večletno financiranih izvajalcev, število podprtih projektov, obisk in udeležbo, programe po krajevnih skupnostih, dostopnost ranljivim skupinam, pridobljena državna/EU sredstva ter napredek investicij. O rezultatih bo Mestni svet in javnost seznanjena
najmanj enkrat letno.
Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Igor Velov. Odgovor velja za kandidata in listo.
Igor Velov nam je v sporočilu pojasnil, da bodo program z vsemi podrobnostmi predstavili ob začetku volilne kampanje.
Odgovor prejet 5. oktobra 2026. Podpisnik: Irena Dolenc. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Sem Irena Dolenc, kandidatka za županjo MO Kranj. Nastopila bom kot kandidatka NSi s podporo SLS in Fokus.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Kranj v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kultura in umetnost ima v našem programu razvoja MO Kranj enakovredno mesto kot sociala, gospodarstvo, kvaliteta bivanja, investicije, šport, izobraževanje in se z mnogimi tudi prepleta. Res pa je, da večjih investicij v kulturo in umetnost v Kranju ni bilo že od leta 2010, ko je Kranj dobil še danes najbolj moderno splošno knjižnico v državi. Kranj za delovanje mednarodno in državno priznanih društev, plesnih, glasbenih skupin, zborov, orkestrov, gledaliških in lutkovnih ansamblov, likovnikov, filmske umetnosti … nujno potrebuje:
Kulturni center/dom, kjer bo:
- večja moderna koncertna dvorana in več manjših, kongresne dvorane
- kino dvorana za ART kino, druge avdio-vizualne umetnosti
- prostori za likovno delovanje, razstavni prostori
- prostor za gledališko in Lutkovno gledališko dejavnost
V Kranju se izredno slabo skrbi za kulturno dediščino, financiranja za stavbe, sploh starejših spomenikov, skoraj ni. Že pet let se trenutna občinska uprava ni zmenila za propadanje Mestne hiše, Plečnikovega stopnišča z vodnjakom, Prešernovo gledališče že vrsto let čaka prenovo. Fasade v starem Kranju, vsem na očeh, so potrebne obnove. Tržnica se je šele sedaj premaknila z mrtve točke. V letu 2025 je občina odkupila prostore in je zdaj prostor mestne tržnice v celoti v občinski lasti. Tudi obnova sakralnih objektov občine ne zanima, je pa uvedla NUSZ tudi za sakralne objekte.
Tako pomembna manjša kulturna in umetniška društva, ki gojijo in ohranjajo lokalno kulturo, združujejo ljubitelje različnih umetnosti od etnologije, folklore, izraznih, modernih, sub kulturnih, grafičnih, video-avdio umetnosti … delujejo v dragih najemniških prostorih ali pa v zelo nemogočih pogojih. Tudi njim je treba zagotoviti pogoje za delovanje in sofinancirati program glede na razpoložljiva sredstva in aktivno zastavljen ter izvajan program.
Že vrsto let ima šport veliko prednost pred kulturo, ni želje po umestitvi kulturnega centra oziroma večnamenske dvorane, v naslednji fazi pa je projektu potrebno zagotoviti finance ter energijo usmeriti za dokončanje investicije.
Vse to pa se tiče tudi obiskovalcev, poslušalcev, se pravi Kranjčanov, ki bodo predstave, koncerte, razstave in ostale dogodke lahko spremljali v Kranju in ne po okoliških občinah (Preddvor, Cerklje na Gorenjskem …) in velike pomembne dogodke v glavnem mestu. Kranj je tretja največja občina v Sloveniji, na področju kulture nas prehitevajo manjše občine.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Seveda gre največji delež financ v financiranje večjih kulturno-izobraževalnih zavodov, ki kljub pomanjkanju sredstev delajo in izvajajo kvaliteten program: Mestni knjižnici Kranj, Prešernovemu gledališču, Gorenjskemu muzeju, Glasbeni šoli Kranj, Ljudski univerzi, Layerjevi hiši …
Ti zavodi izvajajo javno službo, kar je razlika od ostalih društev, kjer je delovanje namenjeno izključno članom društev. Logično gre največ sredstev njim, ker je tam tudi daleč največji obrat obiskovalcev in dogodkov. Treba pa je poudariti, da je večina sredstev namenjenih za plače zaposlenih in delovanje objektov, veliko premalo pa ravno za programe, ki so kljub temu zelo bogati in investicije. Trenutno se ob dražitvah energentov vsi javni zavodi spopadajo z likvidnostjo poslovanja, saj proračuni niso predvideli ponovno take podražitve. To bo potrebno urediti, da bo delovanje teh institucij potekalo nemoteno.
Manjša društva, kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci, ki delujejo in izvajajo neodvisno kulturno produkcijo praviloma ne izvajajo javne službe in tudi nimajo zaposlenih, katerih plače bi se financiralo iz občinskega proračuna, jim pa občina financira delovanje glede na prijavljene programe na za to objavljenih razpisih. Seveda imajo tudi ostale vire financiranja, kot so članarine, plačljivi tečaji, dogodki … Tu je prav, da bolj dejavni umetniki in kulturne organizacije dobijo več sredstev kot manj dejavni. Sredstva za sofinanciranje so žal zelo omejena. Potrebno bo na novo oblikovati kriterije glede na umetniške panoge, jih vezati na Nacionalni program kulture 2024-2031, kjer bi pritegnili gospodarske družbe za sofinancerje in sponzorje kulturnim organizacijam, ne le športu.
V Kranju z odsotnostjo prostorov za delovanje kulture in umetnosti vztrajno pada tudi odnos do umetnosti kot take in izvajalcev, ki so kar naenkrat le paraziti, umetnost pa nikomur in ničemer ne koristi. Mnogi občani so že mnenja, da Kranj koncertne dvorane oziroma kulturnega centra ne potrebuje. Česar nimaš, ne pogrešaš. Nekaj sredstev bi bilo potrebno nameniti tudi na kulturno vzgojo, predvsem v povezovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov vseh generacij in kulturnih organizacij.
Temelj pa je ponovno Kulturni center, ki ga Kranj potrebuje.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Najprej bo potrebno poiskati prostor in narediti finančni izračun za:
Kulturni center/dom, kjer bo:
- večja moderna koncertna dvorana in več manjših, kongresne dvorane
- kino dvorana za ART kino, druge avdio-vizualne umetnosti
- prostori za likovno delovanje, razstavni prostori
- prostor za gledališko in lutkovno gledališko dejavnost
Poskrbeti bo potrebno za delovanje kulturnih institucij in ostalih dejavnikov v kulturi, da bo njihovo delovanje potekalo v začrtanih programih, ki jih je občina prepoznala in jih sofinancira. Skoraj zagotovo bo v proračunu potrebno povečati sredstva, namenjena kulturi in umetnosti. Iskali bomo tudi druge možnosti sofinanciranja. Vsekakor bomo tudi budno spremljali delovanje in izvajanje programov.
Na spodnja vprašanja nismo prejeli odgovora (op. Asociacija).
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
7. Kranj: finančni cilji novega lokalnega programa za kulturo
Analiza Asociacije za obdobje 2021–2026 ugotavlja, da rast sredstev za kulturo zaostaja za rastjo celotnega občinskega proračuna in da se delež za kulturo v njem zmanjšuje. Posebej izstopa ljubiteljska kultura, za katero analiza ugotavlja negativno povprečno letno rast sredstev. Občina mora obenem oblikovati nov lokalni program za kulturo.
Katere merljive finančne in razvojne cilje boste vključili v novi lokalni program za kulturo ter kako boste v mandatu obrnili trend relativnega zmanjševanja sredstev za kulturo, vključno s financiranjem poklicne in ljubiteljske kulturne produkcije?