Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Roman Omerzu. Odgovor velja za kandidata.
Spodaj objavljamo odgovor kandidata:
Pozdravljeni
Poslali ste mi vprašalnik glede stanja kulture v MOC.
Odgovorim vam na kratko:
Financiranje bo ostalo enako kot v sedanjem mandatu, vsaj za obdobje enega leta. V tem času se bo pregledalo tako kvaliteto, kot možnost financiranja kulturnih dogodkov, kot tudi kvaliteto in potrebnost posameznik izvajalcev kulturnih dogodkov. Trend bo vsekakor podpora kvaliteti, kot mednarodnemu sodelovanju.
Hvala za vprašanja in lep pozdrav
Roman Omerzu
Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Tomaž Krajnc. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Kandidiram za župana Mestne občine Celje s pomočjo stranke Lista Tomaža Krajnca. Gre za apolitično lokalno stranko, ki jo sestavljajo člani različnih političnih nazorov, povezuje pa jih skupna želja po boljšem Celju. Naš cilj ni ideološko deljenje, temveč praktično, odgovorno in razvojno upravljanje občine v korist vseh občank in občanov.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Celje v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kultura in umetnost sta pomemben del identitete Celja, kakovosti življenja in razvoja mesta. Kulturne politike ne želimo graditi za posamezno interesno skupino, temveč za celoten kulturni ekosistem: javne zavode, nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce, društva in ljubiteljsko kulturo. Tri prednostne naloge bodo: 1) dolgoročno, pregledno in predvidljivo financiranje z jasnimi merili ter večletnimi programi tam, kjer so upravičeni; 2) celovit pregled občinske kulturne infrastrukture in boljša izraba obstoječih prostorov, vključno s skupnimi produkcijskimi prostori; 3) več povezovanja kulture s turizmom, izobraževanjem, gospodarstvom in razvojem mestnega jedra. Uspešnosti ne bomo merili le po porabljenih sredstvih, temveč tudi po kakovosti, obisku, dostopnosti, sodelovanju in učinku na življenje mesta.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Zagovarjamo stabilno in predvidljivo financiranje kakovostnih kulturnih programov, vendar povečanje sredstev samo po sebi ni kulturna politika. Razpisi morajo imeti jasna merila, razumne roke, strokovne komisije in predvidljiva izplačila. Pri profesionalnih projektih mora biti mogoče priznati tudi utemeljene stroške strokovnega, organizacijskega in ustvarjalnega dela. Ohranili in nadgradili bomo večletno financiranje preverjenih programov, ob rednem vrednotenju doseženih ciljev. Predlagamo postopno povečanje sredstev za javne kulturne razpise: 258.000 EUR v letu 2027, najmanj 300.000 EUR v 2028, 330.000 EUR v 2029 in 360.000 EUR v 2030, ob hkratnem najmanj ohranjanju realne vrednosti celotnega financiranja kulture. Viri bodo določeni v vsakoletnem občinskem proračunu in z aktivnejšim pridobivanjem državnih ter evropskih sredstev.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Najprej bomo izdelali celovit register kulturnih in drugih občinskih prostorov: kdo jih uporablja, pod kakšnimi pogoji, koliko znašajo stroški, kakšna je dejanska zasedenost in ali jih je mogoče bolje deliti med več uporabnikov. Na tej osnovi bomo v letu 2027 določili prednostne prostorske in investicijske potrebe. Ne zagovarjamo avtomatičnega zagotavljanja lastnega prostora vsaki organizaciji, temveč skupne produkcijske, vadbene, ateljejske in druge prostore, kjer je to smiselno. Prazne ali premalo uporabljene občinske prostore bomo lahko začasno namenjali kulturnim in ustvarjalnim dejavnostim, zlasti v mestnem jedru. Dodeljevanje prostorov mora potekati po javnih in enakih merilih, ki upoštevajo kakovost programa, javni interes in dejansko uporabo. Večje investicije bomo izvajali na podlagi analize potreb ter kombinacije občinskih, državnih in evropskih virov.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kulturo razumemo kot del razvoja mesta, ne kot izolirano proračunsko področje. Povezovali jo bomo s turizmom, izobraževanjem, mladinsko politiko, gospodarstvom, javnim prostorom in razvojem mestnega jedra. Dober kulturni program ustvarja obisk, življenje na ulicah, turistično in gostinsko dejavnost ter krepi identiteto Celja. Poseben poudarek bomo namenili mladim: poleg stanovanj in zaposlitvenih možnosti potrebujejo kakovostno urbano okolje, glasbo, sodobno kulturo, dogodke in možnosti lastnega ustvarjanja. Dostopnost ne pomeni, da mora biti vse brezplačno, temveč da morajo imeti otroci, mladi, starejši, osebe z oviranostmi in socialno ranljive skupine dejanske možnosti sodelovanja. Spodbujali bomo programe tudi zunaj strogega mestnega jedra ter sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Na regionalni ravni bomo iskali skupne programe, promocijo in kandidature na nacionalnih ter evropskih razpisih.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Kulturna politika mora temeljiti na strokovnosti, preglednosti in jasni odgovornosti. Vzpostavili bomo reden, strukturiran dialog z javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci, ljubiteljsko kulturo in drugimi relevantnimi akterji. Pri razpisih bomo uporabljali neodvisne strokovne komisije z jasnimi merili in pravili za preprečevanje konfliktov interesov. Nobena posamezna interesna skupina ne sme sama določati pravil ali financiranja področja, na katerem tudi kandidira za javna sredstva. Za ključne cilje bomo določili merljive kazalnike in o njihovem uresničevanju najmanj enkrat letno javno poročali. V letu 2027 bomo začeli tudi pripravo oziroma posodobitev dolgoročnega načrta razvoja kulture, usklajenega z razvojnimi cilji Celja. Končna odgovornost za proračun in razvojne odločitve mora ostati pri demokratično izvoljenih organih občine.
7. Celje: financiranje profesionalizacije nevladne kulture
Mestna občina Celje je v zadnjih letih prenovila sistem podpore kulturi, uvedla večletno financiranje in v svoji strategiji tudi sama prepoznala potrebo po profesionalizaciji nevladnih kulturnih organizacij. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da so razpoložljiva sredstva kljub sistemskim izboljšavam še prenizka za doseganje tega cilja ter da omejevanje števila prejemnikov samo po sebi ne rešuje problema prenizkega sofinanciranja.
Kako boste v mandatu 2026–2030 nadgradili uvedene sistemske izboljšave tako, da bo občinsko financiranje dejansko omogočalo profesionalizacijo in razvoj nevladnih kulturnih organizacij? Kakšen merljiv rezultat želite doseči do konca mandata?
Odgovor: Profesionalizacijo kakovostnih nevladnih kulturnih organizacij podpiramo, vendar status NVO sam po sebi ne more pomeniti avtomatične pravice do trajnega občinskega financiranja. Merila morajo veljati enako: kakovost programa, javni interes, doseženi rezultati, odgovorno poslovanje in prispevek h kulturnemu življenju mesta. Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje preverjenih izvajalcev ter omogočili, da se pri profesionalnih projektih kot upravičen strošek priznava tudi strokovno, organizacijsko in ustvarjalno delo. Sredstva za javne kulturne razpise želimo postopno povečati na 258.000 EUR v letu 2027, najmanj 300.000 EUR v 2028, 330.000 EUR v 2029 in 360.000 EUR v 2030. Hkrati bomo od izvajalcev pričakovali aktivno pridobivanje državnih, evropskih in drugih virov. Do konca mandata želimo doseči tri merljive rezultate: stabilen sistem večletnega financiranja za organizacije, ki izpolnjujejo merila; najmanj 360.000 EUR letnih sredstev za javne kulturne razpise; ter vzpostavljen sistem letnega spremljanja rezultatov, ki bo javno pokazal, kaj je bilo z občinskim denarjem izvedeno, koliko občinstva je bilo doseženega in kakšni so razvojni učinki. Cilj ni ustvariti sistema organizacij, ki so življenjsko odvisne samo od občinskega proračuna, temveč močan in raznolik kulturni prostor, v katerem občina zagotavlja stabilne pogoje, izvajalci pa prevzemajo odgovornost za kakovost, razvoj programov in pridobivanje dodatnih virov.
Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Levica. Odgovor velja za listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Stranka Levica ne predlaga svojega županskega kandidata temveč podpira kandidaturo županskega kandidata Matijo Kovača, ki kandidira kot skupen kandidat Liste Matije Kovača in drugih strank.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Celje v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Leta 2024 je bila sprejeta Strategija razvoja kulture v MOC za obdobje 2024–2027 z usmeritvami do leta 2031, ki je temelj in vodilo za delo MOC pod vodstvom župana Matije Kovača, katerega kandidaturo podpira Levica LO v Celju.
Mestna občina Celje je regijsko središče zaradi svojih zgodovinskih in demografskih značilnosti zelo prepoznavna na področju kulture. V občini deluje Slovensko ljudsko gledališče, Muzej novejše zgodovine z izjemnim Otroškim muzejem Hermanov brlog, Pokrajinski muzej. Oba muzeja sta značilna po odličnih stalnih in občasnih razstavah. MNZC poleg obdobja novejše zgodovine z zaporom Starim piskrom, Pokrajinski muzej pa z razstavami antične Kelee, srednjeveškim Celjskim stropom in razstavo o Almi, svetovni popotnici in pisateljicami.
Prav tako je bogato s številnimi prostori, v njej pa delujejo številni NVO in samostojni delavci v kulturi. V Celju so že drugo desetletje znane in obiskane izjemno bogate aktivnosti Hiše kulture Celje, ki organizira abonmajske dogodke na področju gledališča, plesa in glasbenih prireditev.
Ljubiteljsko gledališče Zarja Trnovlje je uspešno na področju ljubiteljskih prireditev.
V Celju je tudi več odličnih plesnih pedagoških in kreativnih skupin, ki skrbijo predvsem za razvoj in vzgojo otrok in mladih. Njihovo delo bo podprl letos ustanovljen Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ustanoviteljice so Republika Slovenija, Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica, sedež zavoda pa bo v Celju.
Mladinski center Celje je središče alternativnih glasbenih dogodkov in prostor za druženje mlajše populacije.
Umetniška četrt v Gosposki ulici v Celju s številnimi likovnimi galerijami je dejansko središče dnevnega dogajanja. Kultura ima tako osrednje mesto, kot povezovalna sila med različnimi družbenimi dejavnostmi, vključno z gospodarstvom in turizmom.
Štiri glavna področja:
- aktivacija Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ustanoviteljice so Republika Slovenija, Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica, sedež zavoda pa bo v Celju.
- večja podpora nevladnim in ljubiteljskim organizacijam na področju kulture.
- vzdrževanje kulturnih in krajevnih dvoran na v KS in MČ ter pridobitev novih prostorov za delovanje NVO in ljubiteljskih kulturnih društev in aktivnosti, ki se bo v centru Celja aktiviralo s kmalu dokončano obnovo Kajuhovega doma.
- ponovna organizacija Jazz festivala.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: V prihodnjem mandatu bo treba postopno povečati delež občinskega proračuna, namenjen kulturi. Povečati je treba tako sredstva za javne zavode kot sredstva za javne razpise. Stagnacija financiranja že otežuje delo vseh akterjev v kulturi, zato morajo sredstva najmanj ohranjati svojo realno vrednost.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: V zadnjih letih je Celje pridobilo veliko novih prostorov za kulturo. Zdaj je treba zagotoviti tudi sredstva za njihovo redno vzdrževanje, da bodo ostali uporabni in dostopni kulturnim organizacijam ter ustvarjalcem. Zato bomo podpirali povečanje te postavke v občinskem proračunu. Med prednostnimi projekti podpiramo vzpostavitev Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti s sedežem v Celju. Ustanoviteljice so Republika Slovenija, Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica. Projekt bomo uresničevali skladno s pogodbami in načrti, ki vključujejo tudi evropsko sofinanciranje. Naložbo bomo podpirali skladno s sprejetimi pogodbami in načrti, ki predvidevajo tudi evropsko sofinanciranje. Občinski proračun pa mora zagotoviti sredstva za svoj del obveznosti in za dolgoročno delovanje prostorov.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kultura ima ključno vlogo pri razvoju občine. Celje ima bogat potencial kulturnih ustvarjalcev na mnogih področjih. Vzdrževanje obstoječe infrastrukture in iskanje priložnosti za nove investicije, širitev priložnosti za NVO in aktivacija nove publike, tako preko šol kot tudi KS in MČ so aktivnosti, ki jih je treba zagovarjati in podpirati.
Kultura mora imeti pomembno vlogo pri razvoju Celja, saj prispeva h kakovosti življenja, ustvarjalnosti, povezovanju prebivalcev in oživljanju javnega prostora. Zato bomo razvijali kulturno politiko, ki bo podpirala tako javne zavode kot nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce in ljubiteljsko kulturo.
Kulturo bomo povezovali z izobraževanjem, mladinskim delom, socialnim varstvom, turizmom in urejanjem prostora. Spodbujali bomo sodelovanje kulturnih organizacij s šolami, vrtci in drugimi javnimi ustanovami ter podpirali projekte, ki kulturno ustvarjanje povezujejo z lokalno zgodovino in sodobnimi družbenimi vprašanji. Krepili bomo tudi sodelovanje z drugimi občinami Savinjske regije pri skupnih kulturnih programih, izmenjavi ustvarjalcev in pridobivanju nacionalnih ter evropskih sredstev.
Posebno pozornost bomo namenili dostopnosti kulture. Kulturno dogajanje ne sme biti omejeno zgolj na mestno središče, zato bomo spodbujali prireditve in programe tudi v drugih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih ter omogočali uporabo občinskih prostorov za kulturno ustvarjanje.
Prizadevali si bomo za cenovno dostopne programe, več brezplačnih dogodkov ter boljšo fizično dostopnost kulturnih prizorišč. Pri oblikovanju ponudbe bomo upoštevali potrebe otrok, mladih, starejših, invalidov in drugih skupin prebivalcev. Kulturno politiko bomo oblikovali v rednem dialogu z ustvarjalci, organizacijami in prebivalci Celja.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Zavzemali se bomo za dolgoročno, strokovno in transparentno kulturno politiko, ki bo nastajala v sodelovanju z vsemi kulturnimi akterji v Mestni občini Celje. Pri njenem oblikovanju bomo zagotovili vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljskih kulturnih društev in drugih zainteresiranih.
Vzpostavili bomo reden in strukturiran dialog s kulturnimi ustvarjalci ter organizacijami, ki bodo vključeni v pripravo, izvajanje in vrednotenje lokalnega programa za kulturo. Prizadevali si bomo za jasno določene razvojne cilje, predvidljivo financiranje ter pregledne razpise z javno objavljenimi merili in strokovnim ocenjevanjem.
Za spremljanje izvajanja kulturne politike bomo določili merljive kazalnike in najmanj enkrat letno javno poročali o doseženih rezultatih. Na podlagi ugotovitev in predlogov kulturnih akterjev bomo ukrepe sproti prilagajali dejanskim potrebam.
Posebno pozornost bomo namenili enakopravni obravnavi različnih oblik kulturnega ustvarjanja in zagotavljanju pogojev, v katerih bodo lahko kulturne organizacije in ustvarjalci dolgoročno načrtovali svoje delo.
7. Celje: financiranje profesionalizacije nevladne kulture
Mestna občina Celje je v zadnjih letih prenovila sistem podpore kulturi, uvedla večletno financiranje in v svoji strategiji tudi sama prepoznala potrebo po profesionalizaciji nevladnih kulturnih organizacij. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da so razpoložljiva sredstva kljub sistemskim izboljšavam še prenizka za doseganje tega cilja ter da omejevanje števila prejemnikov samo po sebi ne rešuje problema prenizkega sofinanciranja.
Kako boste v mandatu 2026–2030 nadgradili uvedene sistemske izboljšave tako, da bo občinsko financiranje dejansko omogočalo profesionalizacijo in razvoj nevladnih kulturnih organizacij? Kakšen merljiv rezultat želite doseči do konca mandata?
Odgovor: V mandatu 2026–2030 bomo nadgradili obstoječi sistem večletnega financiranja in si prizadevali za postopno povečanje sredstev za nevladne kulturne organizacije. Cilj mora biti financiranje, ki ne omogoča zgolj izvedbe posameznih projektov, temveč tudi stabilno delovanje organizacij, ustrezno plačilo ustvarjalcev, razvoj novih programov in dolgoročno načrtovanje. Povečanje sredstev bomo načrtovali v sodelovanju s kulturnimi organizacijami in glede na njihove dejanske potrebe, ne zgolj z omejevanjem števila prejemnikov.
Ob povečanju podpore kulturni produkciji bomo posebno pozornost namenili tudi razvoju občinstva. Zavod Celeia Celje je treba kadrovsko in organizacijsko okrepiti, da bo lahko učinkoviteje promoviral kulturne programe, povezoval organizatorje in razvijal skupne promocijske aktivnosti. S ciljno usmerjeno promocijo želimo povečati obisk koncertov, gledaliških predstav in drugih kulturnih dogodkov ter kulturno ponudbo tesneje povezati s turističnim razvojem mesta.
Pomemben del razvoja občinstva bo sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. Podpirali bomo programe, ki mladim približujejo kulturo in jih spodbujajo k rednemu obiskovanju kulturnih dogodkov. Primer takšne dobre prakse je program Ambasador kulture, ki ga izvaja Hiša kulture Celje. Podobne oblike sodelovanja želimo razširiti tudi na druge kulturne organizacije in področja ustvarjanja.
Do konca mandata želimo doseči merljivo povečanje sredstev za večletno financiranje nevladnih kulturnih organizacij, večji delež financiranja, namenjen stabilnemu delovanju in ustreznemu plačilu dela, ter povečanje obiska kulturnih dogodkov, zlasti med mladimi. Za spremljanje napredka bomo skupaj s kulturnimi organizacijami določili izhodiščne podatke in letne kazalnike ter o njihovem doseganju javno poročali.
Odgovor prejet 2. oktobra 2026. Podpisnik: Luka Korošec, podpredsednik Celjske županove liste Bojana Šrota. Odgovor velja za kandidata in listo.
V Celjski županovi listi Bojana Šrota so poslali spodnji odgovor:
Spoštovani,
najlepša hvala za vaše sporočilo, posredovani vprašalnik in povabilo k sodelovanju.
V Celjski županovi listi področju kulture pripisujemo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju mesta. Ob tem ocenjujemo, da je na področju kulturne politike Mestne občine Celje potreben temeljitejši razmislek o dosedanji usmeritvi, zastavljenih prioritetah ter predvsem o dolgoročnih ciljih in načinu njihovega uresničevanja.
Menimo, da trenutna strateška zastavitev področja kulture ne naslavlja v zadostni meri vseh potreb in potencialov, ki jih ima Celje na tem področju. Zato želimo v prihodnjem obdobju najprej odpreti širšo razpravo z različnimi deležniki na področju kulture ter na tej podlagi oblikovati jasnejšo in dolgoročno vzdržno usmeritev.
Zaradi navedenega se tokrat na vprašalnik ne bomo posebej odzivali. Vsekakor pa pozdravljamo vaše delo in prizadevanja za odpiranje razprave o položaju kulture v slovenskih mestnih občinah ter se vam zahvaljujemo za povabilo k sodelovanju.
Želimo vam uspešno nadaljevanje projekta in vas lepo pozdravljamo.
S spoštovanjem,
Odgovor prejet 7. oktobra 2026. Podpisnik: Matija Kovač. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Na volitvah bom nastopil kot kandidat s svojo stranko Lista Matije Kovača in Skupnost.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Celje v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kulturo in umetnost razumemo kot javno dobro, prostor svobodnega izražanja in temelj kakovostnega življenja. Povezujeta skupnost, oživljata javni prostor ter ustvarjata priložnosti za učenje, delo in razvoj mesta. Naša vizija zelenega, urbanega in skupnega Celja se zato povezuje s Strategijo razvoja kulture MOC 2024–2027 z usmeritvami do leta 2031.
Za mandat 2026–2030 postavljamo tri prednostne naloge:
- Boljši pogoji za ustvarjanje. DOM ustvarjalnih skupnosti bomo razvili v živ prostor za nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce in ljubiteljsko kulturo ter njihovo sodelovanje z javnimi zavodi. Ob tem bomo posodabljali obstoječo kulturno infrastrukturo in izboljševali dostop do vadbenih, produkcijskih in prireditvenih prostorov.
- Stabilnejše financiranje in močnejše sodelovanje. Nadgradili bomo večletno financiranje kulturnih programov, podpirali profesionalizacijo NVO ter skupne projekte in pridobivanje evropskih sredstev. Kulturno politiko bomo oblikovali v rednem dialogu z deležniki in javno spremljali njene učinke.
- Kultura, dostopna vsem. Zmanjševali bomo fizične in cenovne ovire, krepili kulturno-umetnostno vzgojo ter programe približali tudi mestnim četrtim in krajevnim skupnostim. S kulturnimi vsebinami bomo oživljali mestno jedro in druge javne prostore ter povezovali dediščino s sodobno ustvarjalnostjo.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Triletno programsko financiranje, uvedeno za obdobje 2026–2028, bomo ohranili in finančno okrepili. Povečanje podpore bomo načrtovali v občinskem proračunu, pri čemer bomo posebej spremljali sredstva za neodvisno kulturno produkcijo ter njihovo realno vrednost. Naložbe v stavbe bomo spremljali ločeno od sredstev za programe in delo ustvarjalcev.
V letu 2027 bomo skupaj z izvajalci pregledali učinke razpisov, višino podpore in omejitve sofinanciranja. Na tej podlagi bomo prilagodili prihodnje razpise, da bodo bolje upoštevali stroške ustvarjalnega, produkcijskega in organizacijskega dela ter nujne stroške delovanja. Večletni programski podpori bomo ohranili tudi projektne razpise za samostojne ustvarjalce, nove pobude in organizacije, ki še ne izpolnjujejo pogojev za programsko financiranje.
Razpise in izplačila bomo časovno načrtovali tako, da bodo izvajalci lahko pravočasno sklepali dogovore s sodelavci in izvajali programe. Podporo pri pridobivanju državnih in evropskih sredstev bomo povezali z razvojem partnerstev ter možnostmi občinskega sofinanciranja. Uspešnost bomo presojali tudi po obsegu plačanega dela in kontinuiteti delovanja podprtih organizacij.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Kot Lista Matije Kovača bomo prednost namenili kakovostnim, dostopnim prostorom za kulturne organizacije in ustvarjalce ter jasnim pogojem njihove uporabe.
Prva prioriteta je zagon DOMA ustvarjalnih skupnosti v prenovljenem Kajuhovem domu. Zagotovili bomo pogoje za njegovo upravljanje in programsko delovanje ter uporabo vadbenih in prireditvenih dvoran, učnih in ustvarjalnih prostorov ter prostorov za sestanke. Povezoval bo NVO, samostojne ustvarjalce, ljubiteljsko kulturo in javne zavode. Souporaba bo temeljila na preglednih pravilih in dostopnih cenovnih režimih.
Med investicijskimi prioritetami bodo nadaljnja prenova Stare grofije in Knežjega dvora, izboljšanje pogojev v Celjskem domu ter zagotavljanje ustreznih muzejskih depojev. Obstoječe prostore bomo tehnično posodabljali ter izboljševali njihovo dostopnost in energetsko učinkovitost. Z uporabniki bomo iskali možnosti souporabe občinskih prostorov in začasne rabe praznih prostorov, tudi po izkušnji GT8.
Investicije bomo v mandatu 2026–2030 izvajali postopno, skladno s pripravljeno dokumentacijo in zagotovljenimi viri: občinskim proračunom ter razpoložljivimi državnimi in evropskimi, zlasti kohezijskimi sredstvi. Ob vsaki investiciji bomo načrtovali tudi sredstva za opremo, vzdrževanje, upravljanje in vsebine. Potrebe po ateljejih in rezidenčnih prostorih bomo obravnavali v okviru širšega nabora občinskih prostorskih rešitev.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: V tem mandatu smo sprejeli kulturno, turistično in športno strategijo; povezovali jih bomo tudi s sprejeto strategijo razvoja gospodarstva. Njihove cilje bomo tudi v prihodnje uresničevali povezano: s kulturno-umetnostno vzgojo v vrtcih in šolah, sodelovanjem z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami, povezovanjem umetnosti z znanostjo ter podporo ustvarjalnim dejavnostim in kulturnemu turizmu. Kulturne vsebine bomo vključevali v razvoj trgov, parkov in drugih javnih prostorov, da bodo ti postali prostori vsakdanjega srečevanja in ustvarjanja.
Javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni ustvarjalci in ljubiteljska društva bodo sodelovali pri koprodukcijah, izmenjavi znanja in opreme ter skupnih projektih z občinami v regiji. Pomembno stičišče bo tudi DOM ustvarjalnih skupnosti. Sodelovanje bomo širili prek pobratenih mest, rezidenc, gostovanj in evropskih partnerstev.
Kakovostno ponudbo bomo zagotavljali s stabilnejšim financiranjem, strokovnim vrednotenjem programov in spoštovanjem umetniške avtonomije. Dostopnost bomo izboljševali z brezplačnimi in cenovno dostopnimi vsebinami, odpravljanjem arhitekturnih ovir ter prilagoditvami za ljudi s senzornimi in drugimi oviranostmi. Posebej bomo podpirali vključevanje otrok, mladih, starejših in ljudi z manj priložnostmi, tudi kot aktivnih soustvarjalcev.
Programi bodo segali tudi v mestne četrti in krajevne skupnosti. Z lokalnimi društvi, šolami in prebivalci bomo razvijali gostovanja, delavnice in dogodke v krajevnih dvoranah ter na prostem.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Izhodišče bo sprejeta kulturna strategija z usmeritvami do leta 2031, njeno nadgradnjo pa bomo pripravili skupaj s kulturnimi akterji.
Že v tem mandatu smo izvedli številne participativne dogodke in strategije oblikovali z deležniki. Prevetrili smo tudi komisije na kulturnih razpisih ter vanje vključili strokovnjake z ustreznih področij. To prakso bomo nadaljevali z jasnimi, vnaprej objavljenimi merili, obrazloženimi odločitvami ter preglednimi informacijami o razdelitvi sredstev.
Od leta 2027 bomo z javnimi zavodi, poklicnimi NVO, samostojnimi delavci v kulturi in predstavniki ljubiteljske kulture izvedli najmanj dve vsebinski srečanji letno, eno pred pripravo proračuna in razpisov ter drugo ob pregledu njihove izvedbe. Sodelovali bodo pri določanju prednostnih nalog, pripravi razpisov in prostorskih rešitev ter vrednotenju ukrepov. Objavili bomo povzetke srečanj in pojasnili, kako so bili predlogi upoštevani.
Večletno financiranje že zdaj omogoča stabilnejše načrtovanje. Pri vrednotenju bomo uporabili tudi spoznanja pilotnega programa priprave metodologije za merjenje družbenega učinka občinskih razpisov, ki ga razvijamo z MJU. Ugotovitve bomo obravnavali s kulturnimi deležniki in jih uporabili za izboljšanje ukrepov, ob spoštovanju strokovne in umetniške avtonomije.
7. Celje: financiranje profesionalizacije nevladne kulture
Mestna občina Celje je v zadnjih letih prenovila sistem podpore kulturi, uvedla večletno financiranje in v svoji strategiji tudi sama prepoznala potrebo po profesionalizaciji nevladnih kulturnih organizacij. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da so razpoložljiva sredstva kljub sistemskim izboljšavam še prenizka za doseganje tega cilja ter da omejevanje števila prejemnikov samo po sebi ne rešuje problema prenizkega sofinanciranja.
Kako boste v mandatu 2026–2030 nadgradili uvedene sistemske izboljšave tako, da bo občinsko financiranje dejansko omogočalo profesionalizacijo in razvoj nevladnih kulturnih organizacij? Kakšen merljiv rezultat želite doseči do konca mandata?
Odgovor: Z uvedbo večletnega financiranja smo izboljšali predvidljivost podpore kulturi. Naslednji korak je povečati njeno razvojno moč: organizacijam omogočiti, da poleg izvedbe programa zagotavljajo tudi plačano ustvarjalno, produkcijsko in organizacijsko delo ter ohranjajo sodelavce. Profesionalizacijo razumemo kot možnost kontinuiranega strokovnega dela in razvoja organizacije.
Sredstva za kulturne razpise bomo postopno povečevali iz občinskega proračuna. Cilj je, da do leta 2030 dosežejo najmanj 10 % vseh občinskih sredstev za kulturo, ob hkratni realni rasti razpisnih sredstev glede na leto 2026. Znotraj tega bomo posebej spremljali obseg večletne programske podpore poklicnim NVO. Letne korake povečanja bomo opredelili ob pripravi proračunov, tako da bo cilj preveden tudi v konkretne zneske.
V letu 2027 bomo skupaj s kulturnimi organizacijami pregledali učinke uvedenega financiranja. Pri naslednjem programskem razpisu bomo prilagodili višino podpore in omejitve sofinanciranja glede na zahtevnost programov ter dejanske stroške dela in delovanja. Profesionalizacije ne bomo gradili zgolj na zmanjševanju števila prejemnikov. Ohranili bomo tudi projektno podporo, ki omogoča vstop novim pobudam in samostojnim ustvarjalcem.
Finančno podporo bomo dopolnili s svetovanjem pri razvoju projektov in pridobivanju dodatnih virov, usposabljanjem za vodenje organizacij ter spodbujanjem koprodukcij z javnimi zavodi. Pri skupnih programih bomo spodbujali jasne dogovore o nalogah, stroških in plačilu sodelujočih ustvarjalcev. Dostop do prostorov in opreme, tudi v DOMU ustvarjalnih skupnosti, bo dopolnjeval sredstva za delo in programe.
Do konca mandata želimo poleg finančnega cilja doseči povečanje obsega plačanega dela v podprtih poklicnih NVO glede na leto 2026. Spremljali bomo zaposlitve v ekvivalentih polnega delovnega časa, obseg honorarnega dela ter število organizacij s kontinuirano plačano strokovno ekipo. Izhodiščno stanje bomo popisali v letu 2027 in nato enkrat letno javno poročali o napredku. Tako bomo preverjali, ali večletna podpora dejansko izboljšuje pogoje za delo in razvoj neodvisne kulture v Celju. Pri vrednotenju družbenih učinkov bomo uporabili tudi spoznanja pilotnega programa z MJU, ob spoštovanju umetniške avtonomije.