Odgovori kandidatov – Koper

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Alan Medveš. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Alan Medveš nastopam kot kandidat stranke Levica za župana Mestne občine Koper.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Intenzivna strokovna skrb za ohranjanje in ustrezne namembnosti v stavbni kulturni dediščini. Mestno jedro Kopra je pravzaprav en sam kulturni spomenik: poleg kakovostne prenove in vzdrževanja je pomembno prebivalstvo ozaveščati o vrednosti in vrednotah bivanja v mestu s  tako bogato zgodovino in prebivalcem priti naproti v težavah, ki jih določene omejitve bivanja v historičnem jedru prinašajo.

Pozornost profesionalnim kulturnim ustanovam – javnim zavodom. Stremljenje k najkakovostnejšim programom in angažmaju vrhunskih kadrov, ki jih je treba privabiti in jih zadržati. Tudi s pogoji za njihovo bivanje v Kopru.

Posebna pozornost mladi populaciji, ki zaradi okostenelega izobraževalnega sistema, odtujenega sloga življenja in pomanjkljivih pristopov ne konzumira sicer bogate umetnostne in kulturne ponudbe.

Prav tako bo potrebno posebno pozornost nameniti medobčinskemu in mednarodnemu sodelovanju. Živimo tik ob meji z Italijo in Hrvaško, Istra pa je skupek različnih identitet. Okrepiti in oplemenititi je treba stike med kulturnimi akterji v naši soseščini, s kulturno dejavnostjo italijanske manjšine pri nas, naše manjšine v Italiji in raznolikimi skupnostmi pripadnikov skupnosti s področja nekdanje Jugoslavije.      

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Prizadeval si bom za izboljšavo in preglednost občinskih razpisov, ki naj sledijo potrebam NVO in društev. Sistem, vsakomur nekaj malega, toliko, da niso izključeni, se ne obnese. Pluralnost interesov vsekakor, vendar naj dodeljena sredstva sledijo temeljni strategiji kulturne politike MOK.

NVO, ki izkažejo (in so doslej že izkazale) kontinuirano in uspešno delovanje, si zaslužijo dolgotrajno financiranje. Razpisi naj opredeljujejo vsaj dvo ali večletne programe. Ocenjevalne komisije naj bodo sestavljene iz ekspertov za posamezna področja ustvarjalnosti.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Mesto že desetletja ne investira v slikarske ateljeje in prostore za plesno dejavnost. Preveriti bo treba stanje mnogih praznih prostorov v občinski lasti, ki bi z manjšimi vložki lahko dali ustrezne rešitve.

Novoustanovljeno kulturno stičišče Libertas potrebuje resnejše, stabilno financiranje in kadrovsko okrepitev. Zavod bi bilo dobro osamosvojiti in ga kadrovsko obogatiti, saj je kot del ZMKT prešibko financiran za poslanstvo in programe, ki jim je namenjen: to pa je sodobna, nova ustvarjalnost.    

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora biti ena osnovnih nosilcev identitete in napredka našega večkulturnega prostora.

Za kakovostno ponudbo skrbijo kakovostni ponudniki, selektorji, snovalci programov. Za dostopnost pa vidim rešitev le v skupnem dogovarjanju, celoviti in učinkoviti predstavitvi, ter kapilarnem vključevanju širokega kroga uporabnikov.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Župan mora razumeti pomen kulture za mesto, oblikovanje in izvajanje kulturne politike pa zaupati strokovnjakom ter ljudem, ki kulturo ustvarjajo. Njegova vrata morajo biti odprta vsem relevantnim akterjem. Dialog mora potekati redno, tudi takrat, ko na dnevnem redu ni proračun.

Zato bomo nadaljevali in okrepili dialoge, v katerih bodo sodelovali javni zavodi, poklicne nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi akterji. Vključevali jih bomo v pripravo kulturnih usmeritev, njihovo izvajanje in vrednotenje rezultatov.

Njihove predloge bomo obravnavali pri pripravi programov in proračuna ter javno pojasnili, katere smo upoštevali in zakaj drugih ni bilo mogoče uresničiti. Dolgoročna kulturna politika potrebuje jasne cilje, predvidljivo financiranje in redno preverjanje doseženega. Pri razpisih pa bomo zagotovili vnaprej znana merila, pravočasne odločitve in strokovno presojo.

7. Koper: uresničevanje kulturne strategije v proračunu

Odgovor: Koncept PIKA je odličen, številni drugi povezovalni projekti prav tako. Npr. Prijavna knjiga za Piran kot Evropsko prestolnico kulture je odlična osnova, ki je obstala v predalih. Obudil bi te in številne druge dobre ideje in jih vključil v dolgoročno strategijo kulturne politike.

Delitev na ljubiteljsko in poklicno delovanje v kulturi je umetna: prva množično združuje na tisoče ljudi v strasti do vsega lepega, druga stremi k vrhunskim dosežkom človeškega duha. Obe sta prepotrebni za celovito človeško osebnost in občutek pripadnosti.  A iz množic izstopajo posamezniki, ki kulturni voz vlečejo naprej, do vrhunskih umetniških dosežkov. Takim družba mora omogočiti pogoje za njihov razvoj, take bomo iskali in jim prisluhnili tudi v MOK. 

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Socialni demokrati Koper. Odgovor velja za kandidata in listo. 

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: SD Koper bo imel svojega županskega kandidata. To bo predsednik SD Koper Stojan Prinčič. Imeli bomo tudi svojo listo za občinske svetnike.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Socialni demokrati želimo krepiti in razvijati širok krog kulture, od ljudske (pevski zbori, folklora, gledališki amaterji, razna društva, ki se ukvarjajo s kulturo), popularne ( glasba, film, TV, popularna literatura...), alternativne ( urbana, ulična, subkulturna gibanja…) do visoke (gledališče, opera, klasična glasba, likovna umetnost…). Menimo, da je kultura v najširšem pomenu besede zelo pomemben del družbenega okolja in kvalitete življenja občank in občanov, saj vpliva na socialno kohezivnost, identiteto in pripadnost, izobraževanje posameznika, ima gospodarski učinek, omogoča socialno vključenost, demokratizira javni prostor in je lahko pomembna blagovna znamka občine.

• Priprava kulturne strategije MOK v sodelovanju z italijansko narodno skupnostjo 

• Uvedba lokalnega kulturnega vavčerja, ki bi povečal dostopnost za mlade in socialno šibkejše, da se poveča obisk gledališča, kina in razstav v Mestni občini Koper ( MOK).

• Več sodelovanja s sosednjimi občinami, tudi v Italiji in na Hrvaškem.

• Podpora ljubiteljski kulturi in NVO – večletno, transparentno financiranje kulturnih društev (npr. prek Zveze kulturnih društev MOK) namesto letnih negotovih razpisov.

• Oživitev starega mestnega jedra s kulturo – nižje najemnine za kulturne/ustvarjalne prostore v historičnem jedru, kar bi povezalo kulturno in urbano prenovo Kopra.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor:

1. Večletne pogodbe namesto letnih razpisov – programsko in finančno sofinanciranje kulturnih programov in NVO za 3–4 leta (namesto enoletnih), kar organizacijam omogoči kadrovsko in vsebinsko načrtovanje.
2. Jasna in javna merila financiranja – objava transparentnih kriterijev ocenjevanja (kakovost, dostopnost, vključenost) ter javna objava rezultatov in obrazložitev odločitev komisij, da se prepreči arbitrarnost.
3. Sklad/rezerva za nujne primere – manjši občinski sklad za premostitveno financiranje (npr. izpad prihodkov, poškodba prostora), da NVO ne propadejo zaradi enkratnih šokov.
4. Podpora samozaposlenim v kulturi – sofinanciranje socialnih prispevkov ali honorarjev za samostojne ustvarjalce pri občinsko sofinanciranih projektih, po zgledu državnih shem.
5. Servis za prijave na razpise – brezplačno svetovanje NVO in samozaposlenim pri prijavah na državne in evropske razpise (EU skladi, JAK, JSKD), da občinski denar dopolnjujejo zunanji viri.
6. Nižje najemnine za kulturne prostore – prednostna in cenejša oddaja praznih mestnih prostorov (staro jedro) kulturnim društvom in ustvarjalcem.
7. Kulturni vavčer – uvedba lokalnega vavčerja za obisk kulturnih dogodkov, kar posredno poveča prihodke izvajalcev.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor:

1. Kataster praznih mestnih prostorov – popis neizkoriščenih občinskih nepremičnin (staro mestno jedro, opuščeni objekti) in njihova prednostna oddaja kulturnim društvom po znižani najemnini.
2. Skupne ustvarjalne hiše (co-working za kulturo) – ureditev enega ali dveh večnamenskih prostorov za vaje, razstave in delavnice, ki si jih deli več manjših društev/samozaposlenih.
3. Prenova obstoječih kulturnih domov – energetska in funkcionalna obnova že obstoječih dvoran (namesto gradnje novih), kar je cenejše in hitreje izvedljivo.
4. Digitalna infrastruktura – vlaganje v opremo za snemanje/pretakanje dogodkov, da manjši izvajalci dosežejo širše občinstvo brez velikih stroškov prostora.
5. Prostorski načrt za kulturo – vključitev kulturnih con v občinski prostorski akt, da se pri vsaki večji urbani prenovi rezervira prostor za kulturo (ne šele naknadno).

Možni viri financiranja:

• občinski proračun (letna postavka za investicijsko vzdrževanje kulturnih objektov),
• evropska kohezijska sredstva in mehanizem NOO za obnovo javnih stavb,
• javno-zasebno partnerstvo za večje objekte,
• del prihodkov od pristaniške/turistične takse, namenjen kulturni infrastrukturi,
• prodaja/zamenjava neuporabljenih občinskih nepremičnin za sofinanciranje prenove drugih.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor:

Povezovanje kulture z drugimi področji:

1. Turizem – kulturni dogodki (festivali, dediščina starega mestnega jedra) kot dopolnilo sezonskemu obalnemu turizmu, ki podaljša turistično sezono.
2. Urbanizem in prostorsko načrtovanje – vključitev kulturnih vsebin v prenovo javnih površin in praznih objektov (glej prejšnji odgovor).
3. Izobraževanje – sodelovanje šol z gledališčem, knjižnico in glasbeno šolo (šolski abonmaji, ustvarjalne delavnice).
4. Socialna politika – kulturni vavčerji in brezplačne vstopnice za starejše, mlade in socialno ogrožene.
5. Gospodarstvo – podpora ustvarjalnim industrijam (oblikovanje, AV produkcija) kot delu lokalnega podjetništva.
6. Regionalno sodelovanje – skupni kulturni projekti in koprodukcije z Izolo, Piranom in čezmejno (Trst, Istra na hrvaški strani), skupne prijave na EU razpise.

Dostopnost za različne skupine in dele občine:

• Decentralizacija ponudbe: kulturni programi naj ne bodo skoncentrirani le v mestnem jedru, temveč tudi v krajevnih skupnostih in na podeželju (mobilne razstave, gostovanja).
• Prilagojena ponudba za mlade (sodobne zvrsti, urbana kultura), starejše (dnevni termini, cenovna dostopnost) in italijansko narodno skupnost (dvojezični programi).
• Brezplačni ali znižani vstopi za ranljive skupine, otroke in družine.
• Digitalna dostopnost – prenosi in posnetki dogodkov za tiste, ki se dogodkov ne morejo udeležiti fizično.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor:

Strokovnost in dolgoročnost:

1. Sprejem večletne kulturne strategije MOK (npr. za 4–8 let) z jasnimi cilji, kazalniki uspešnosti in vmesnim vrednotenjem, ne le letnimi proračunskimi postavkami.
2. Profesionalizacija strokovne službe za kulturo na občini – zadostno število usposobljenega kadra, ki spremlja stroko, razpise in evalvacije, ne le administracijo.
3. Profesionalizacija strokovne službe za kulturo na občini – zadostno število usposobljenega kadra, ki spremlja stroko, razpise in evalvacije, ne le administracijo.
4. Neodvisne strokovne komisije za ocenjevanje razpisov, sestavljene po jasnih, javno objavljenih kriterijih, z rotacijo članov, da se prepreči konflikt interesov.

Transparentnost:    

1. Javna objava vseh meril, zapisnikov komisij in obrazložitev odločitev o (so)financiranju.
2. Letno javno poročilo o porabi kulturnega proračuna in doseženih rezultatih (kazalniki obiska, števila projektov, vključenosti).

Vključevanje akterjev v oblikovanje, izvajanje in vrednotenje:

1. Kulturni svet/posvetovalno telo MOK – stalno telo s predstavniki javnih zavodov (gledališče, knjižnica, muzej), poklicnih NVO, samostojnih ustvarjalcev, Zveze kulturnih društev (ljubiteljska kultura) in italijanske narodne skupnosti, ki redno (npr. dvakrat letno) soustvarja in ocenjuje kulturno politiko.
2. Javne razprave in ankete pred sprejemom strategije ali proračuna za kulturo, odprte vsem zainteresiranim.
3. Skupno vrednotenje – letni "kulturni forum", kjer izvajalci in občina skupaj pregledajo uspešnost programov in predlagajo popravke za naslednje leto.

7. Koper: uresničevanje kulturne strategije v proračunu

Odgovor:

1. Vezava deleža proračuna na strategijo – v vsakoletnem proračunskem memorandumu izrecno navesti, kateri del sredstev izvaja katere cilje Kulture.PIKA, ne le splošno postavko "kultura".
2. Ohranjanje deleža – zaveza, da delež proračuna za kulturo v mandatu ne pade pod raven iz leta 2026, temveč raste vsaj sorazmerno s celotnim proračunom.
3. Ločena proračunska postavka za razvojno financiranje NVO/samostojnih ustvarjalcev – ločeno od financiranja javnih zavodov, da razvoj neodvisnega sektorja ni "ostanek" po pokritju stalnih stroškov zavodov.
4. Letno javno poročilo o izvajanju Kulture.PIKA – z jasno primerjavo ciljev in dejanske porabe, predstavljeno občinskemu svetu in kulturnemu svetu (glej prejšnji odgovor).

• Delež proračuna MOK za kulturo naj do konca mandata doseže vsaj toliko, kot je bil ob nastopu mandata, merjeno v odstotku celotnega proračuna (ne le v absolutnem znesku).
• Vsaj 15–20 % sredstev za javne razpise nameni večletnim (2–4-letnim) pogodbam namesto izključno letnim.
• Vsaj podvojitev sredstev, namenjenih neposredno samozaposlenim v kulturi (socialni prispevki, mikroprojekti), glede na izhodiščno leto.
• Vsaj en skupni istrski (PIKA) razpis ali projekt letno, sofinanciran iz EU/regionalnih virov, ne le iz občinskega proračuna.

Sistemski cilji:

• Vzpostavitev delujočega kulturnega sveta MOK (glej prejšnji odgovor) v prvem letu mandata, ki spremlja izvajanje Kulture.PIKA na lokalni ravni.
• Vključitev predstavnikov javnih zavodov, poklicnih NVO in ljubiteljske kulture v pripravo dvoletnih ali štiriletnih zvedbenih načrtov strategije (kot strategija sama predvideva), s formalno obvezo občine do posvetovanja pred sprejemom proračuna.
• Odzivnost na kritike iz preteklosti – direktorji javnih zavodov so leta 2020 opozorili, da je bila strategija pripravljena mimo relevantnih deležnikov; zaveza, da se v tem mandatu vsaka posodobitev strategije ali izvedbenega načrta pripravi z njihovim dejanskim sodelovanjem.

Odgovor prejet 7. oktobra 2026. Podpisnik: Mateja Hrvatin Kozlovič. Odgovor velja za kandidata in listo. 

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Da, sem skupna kandidatka za županjo Gibanja Svoboda in Liste Zavedno Koper.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura in umetnost morata biti eden od temeljev razvoja Kopra – ne le zaradi ohranjanja naše identitete in dediščine, temveč tudi kot prostor ustvarjalnosti, povezovanja in razvoja mesta. Menim, da potrebujemo bolj premišljeno, dolgoročno in vsebinsko usmerjeno kulturno politiko, pri kateri bodo imeli pomembno mesto tako javni zavodi kot ustvarjalci, nevladne organizacije in drugi deležniki.

Moje tri prednostne naloge bodo:

1. Vzpostavitev jasnega sistema upravljanja kulture. Zavod za mladino, kulturo in turizem želim organizacijsko ločiti na tri samostojne zavode in okrepiti njihove strokovne ekipe. Na občini je treba vzpostaviti tudi samostojen Urad za kulturo, saj kultura ne sme biti zgolj eno od področij znotraj družbenih dejavnosti. Javnim zavodom je treba zagotoviti stabilno financiranje ter posodobiti njihove ustanovitvene akte.
2. Več podpore ustvarjalcem. Okrepiti želim financiranje preko javnih razpisov ter ustvariti boljše pogoje za razvoj umetnosti tudi zunaj javnih institucij. Občina mora bolje prepoznati potrebe posameznih deležnikov in jih vključevati v oblikovanje kulturne politike.
3. Reševanje prostorskih in dediščinskih vprašanj. Potrebujemo konkretne načrte in njihovo izvedbo: od depojev za Pokrajinski muzej ter rešitve prostorske stiske Glasbene šole in Knjižnice Koper do sistematične skrbi za nepremično kulturno dediščino z vzpostavitvijo dediščinske pisarne. Posamezne pridobitve, kot je Libertas, so pomembne, vendar morajo biti del širše in premišljene kulturne strategije mesta.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Kultura potrebuje stabilno in predvidljivo financiranje, saj brez njega ni mogoče kakovostno načrtovati programov, zaposlovati sodelavcev in razvijati organizacij. Zato želim sedanji sistem nadgraditi tako, da bo občinsko financiranje kulture bolj razvojno in dolgoročno.

Najprej bom zagotovila stabilno financiranje javnih zavodov na področju kulture ter si prizadevala za postopno povečanje sredstev za kulturo v občinskem proračunu. Hkrati želim bistveno okrepiti podporo neodvisni kulturni produkciji.

Pri občinskih razpisih bom zagovarjala večletno projektno in programsko financiranje, kjer je to mogoče, saj organizacijam in ustvarjalcem omogoča dolgoročnejše načrtovanje. Razpisi morajo biti objavljeni dovolj zgodaj, merila pa jasna, strokovna in predvidljiva. Posebno pozornost je treba nameniti nevladnim organizacijam in samostojnim ustvarjalcem, ki pogosto nimajo stabilnega vira financiranja.

Vzpostaviti želim tudi boljše pogoje za razvoj novih umetniških praks in projektov zunaj javnih zavodov. Občina mora bolje prepoznati dejanske potrebe kulturnega sektorja in pri pripravi razpisov vključevati njegove predstavnike.

Moj cilj ni zgolj povečati sredstva, ampak vzpostaviti sistem, ki bo omogočal stabilnejše delo, razvoj in profesionalizacijo kulturnega sektorja. Kultura ne sme biti financirana zgolj od projekta do projekta, temveč mora postati dolgoročna razvojna politika Mestne občine Koper.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Kulturna infrastruktura mora biti ena od razvojnih prioritet Mestne občine Koper. Najprej želim vzpostaviti jasen pregled potreb, stroškov in možnosti financiranja ter na tej podlagi določiti jasen vrstni red investicij.

Med prednostnimi nalogami je reševanje depojske problematike javnih zavodov. Pokrajinski muzej Koper potrebuje ustrezne prostore za hrambo muzejskega gradiva, dolgoročno rešitev potrebuje tudi Knjižnica Koper, ki potrebuje več prostora za svoje delovanje in knjižnično gradivo.

Pomembna je ureditev prostorskih pogojev javnih zavodov: podpirala bom nadgradnjo prostorov muzeja za galerijsko dejavnost, preureditev Fontika za potrebe Glasbene šole Koper, sanacijo Gledališča Koper ter ureditev prostorov Knjižnice Koper v palači Visich Nardi. Slednja bi poleg rešitve prostorske stiske knjižnice prispevala tudi k oživljanju mestnega jedra.

Posebno pozornost bom namenila neinstitucionalnim kulturnim akterjem. Stičišče Libertas mora dobiti jasen program in postati prostor za njihovo delovanje. Med njimi je tudi Lutkarnica MCLU, ki potrebuje ustreznejše, predvsem večje prostore. Spodbujala bom uporabo javne kulturne infrastrukture in praznih občinskih prostorov za kulturne dejavnosti ter s tem njihovo ponovno vključevanje v življenje mesta. Poskrbeti je potrebno tudi za ureditev Bastiona, kjer v tem trenutku deluje »underground« scena. Ustvarjanje v času kulturne zasedbe Libertas nas je naučilo, da zagotavljanje prostorov za delovanje tudi s strani lokalnih oblasti, lahko da zagon sodobnim kulturnim produkcijam. 

Investicije bomo financirali kombinirano: iz občinskega proračuna, državnih virov, evropskih mehanizmov, vključno s CTN, ter drugih razpisov. Ključno bo pravočasno projektiranje, priprava finančnih konstrukcij, določitev prioritet in fazna izvedba.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura ni dodatek k razvoju občine, temveč eden od njegovih pomembnih temeljev. Je javno dobro in pomemben gradnik kakovosti življenja, zato mora biti dostopna vsem prebivalkam in prebivalcem, ne glede na njihovo starost, socialni položaj ali del občine, v katerem živijo.

Koper ima dobre temelje: kakovostne javne zavode, razvejano kulturno infrastrukturo in bogato kulturno produkcijo. Moj cilj bo te potenciale bolje povezati in jih odpreti širšemu krogu ljudi. Javne kulturne ustanove morajo biti prostor za vse občane – ne le kot obiskovalce, temveč tudi kot soustvarjalce. Ob tem je treba izboljševati pogoje za delo neinstitucionalnih kulturnih akterjev ter spodbujati različne umetniške prakse in njihovo javno dostopnost.

Poseben poudarek bom namenila kulturno-umetnostni vzgoji in vzgoji občinstev. Zgodnji stik otrok in mladih z različnimi oblikami umetnosti dolgoročno ustvarja občinstva, spodbuja ustvarjalnost in krepi občutek pripadnosti skupnosti. Kultura mora zato bolj povezovati šole, vrtce, mladinske organizacije, javne zavode in neinstitucionalne ustvarjalce.

Kulturo želim povezovati tudi z drugimi občinskimi politikami – z urejanjem javnega prostora, turizmom, izobraževanjem, mladinsko politiko, socialo, gospodarstvom in trajnostnim razvojem. Pri tem mora biti Koper del širšega regionalnega kulturnega prostora in bolje povezovati svoje potenciale z občinami slovenske Istre ter širšo regijo.

Za tak razvoj pa potrebujemo tudi ustrezno javno podporo. Verjamem, da je treba postopoma povečati delež sredstev, ki jih občina namenja kulturi, in jih usmerjati tako v delovanje javnih zavodov kot v razvoj neinstitucionalnega sektorja, ustvarjalcev in novih programov. Le tako bomo lahko kulturo razumeli in razvijali kot področje, ki pripada vsem.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Mestna občina Koper ima Lokalni program kulture, ki je bil leta 2019 pripravljen na podlagi širše razprave in vključevanja deležnikov s področja kulture. Vendar se je v teh letih marsikaj spremenilo: od epidemije in vzpostavitve nove kulturne infrastrukture do sprememb zakonodaje, nacionalnih kulturnih usmeritev in pogojev delovanja kulturnega sektorja. Zato je nujno preveriti, kakšne so danes dejanske potrebe in prioritete.

Ob tem moramo zagotoviti tudi dejansko implementacijo Strategije Kultura.PIKA ter pripraviti konkretne akcijske načrte, ki bodo strateške cilje prevedli v izvedljive ukrepe, odgovornosti, časovnice in finančne vire. Strategija mora postati orodje za izvajanje kulturne politike, ne zgolj dokument.

Kot županja bom zato vzpostavila strukturiran in reden dialog z vsemi relevantnimi deležniki: javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi delavci v kulturi, ljubiteljsko kulturo, predstavniki italijanske narodne skupnosti, mladimi ustvarjalci in drugimi akterji. Njihovo vključevanje mora potekati tako pri oblikovanju politike kot pri njenem izvajanju in vrednotenju.

Odločitve na področju kulture morajo temeljiti na strokovnih podlagah, jasnih merilih in transparentnih postopkih. Vzpostaviti je treba tudi mehanizme za spremljanje izvajanja akcijskih načrtov in redno vrednotenje doseženega. Tako bomo lahko kulturno politiko sproti prilagajali dejanskim potrebam okolja ter zagotovili njeno dolgoročnost, predvidljivost in transparentnost.

7. Koper: uresničevanje kulturne strategije v proračunu

Odgovor: Da se bodo cilji Kulture.PIKA in drugih občinskih zavez dejansko odrazili v proračunu, moramo najprej prenehati kulturo obravnavati kot strošek in jo začeti razumeti kot pomembno razvojno področje občine. Kultura in umetnost sta temelj naše družbe, hkrati pa imata za Koper velik razvojni potencial – od kulturnega turizma in kreativnih industrij do ustvarjanja kakovostnega okolja za življenje in delo.

Podatek, da se je kultura v zadnjih desetih letih financirala približno v 3–4 odstotnem deležu občinskega proračuna, je poveden. V prihodnjem mandatu želim zato določiti jasen cilj postopnega povečevanja deleža sredstev za kulturo ter posebej povečati sredstva, namenjena neodvisni kulturni produkciji. Pri tem bi kot enega od merljivih ciljev postavila vsakoletno realno rast sredstev za javne razpise za kulturo in vzpostavitev večletnega programskega financiranja za organizacije, ki izpolnjujejo pogoje in imajo dolgoročne programe.

Pomemben sistemski cilj bo tudi zgodnejša in predvidljivejša objava razpisov, jasnejša merila ter večletno načrtovanje financiranja, kjer je to mogoče. Tako bodo poklicne NVO in samostojni ustvarjalci lahko realneje načrtovali svoje delo, sodelavce in razvoj programov.

Posebej pomembno se mi zdi regionalno povezovanje. Priprava Istrske kulturne strategije je pokazala, da si prostor delimo tako ustvarjalce kot občinstvo in da se naše institucije lahko bolje dopolnjujejo. Žal se je proces pred štirimi leti ustavil. Dialog želim ponovno odpreti in si prizadevati, da vse štiri istrske občine strategijo potrdijo, nato pa skupaj pripravimo konkreten akcijski načrt z odgovornostmi, roki in zagotovljenimi finančnimi viri. Strategija ne sme ostati dokument, temveč mora postati podlaga za dejanja.

Pri tem ne smemo pozabiti na našo posebnost – dvojezičnost in večkulturnost, ki ju moramo razumeti kot razvojno prednost. Moj cilj je torej jasen: več sredstev, več predvidljivosti, merljivi cilji in predvsem prehod od obljub k izvedbi.