Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Marko Rusjan. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Da. Kandidat Levice za župana je Marko Rusjan.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Nova Gorica v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: MO Nova Gorica kot regijsko središče je še posebej močna na področju kulture. Tu domujeta tudi dve državni instituciji SNG Nova Gorica in Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej pa je pooblaščeni muzej. Prav tako je bogata s številnimi ustvarjalnimi prostori, v njej pa delujejo številni NVO in samostojni delavci v kulturi.
Kultura ima tako osrednje mesto kot povezovalna sila med različnimi družbenimi dejavnostmi, vključno z gospodarstvom in turizmom. To je občina poskusila izkoristiti z EPK 2025, a ji ni najbolje uspelo.
Kulturo bomo razvijali skozi tri ključne vsebinske stebre: dostopnost kulture za občane, enakomerni razvoj vsebin in infrastrukture po vsej občini ter dobri pogoji dela za ustvarjalce.
Konkretni ukrepi:
- PODPORA NAJBOLJ PRODORNIM ZA RAZVOJNI PREBOJ: podpora kulturnim ustvarjalcem in producentom, ki so tekom EPK razvili najbolj perspektivne nove programe
- STABILNO FINANCIRANJE ZA BOLJ KVALITETNI PROGRAM ZA OBČANE: večja podpora javnim zavodom v kulturi (Kulturni dom, Goriški muzej) in drugim NVOjem, ki so bili le v manjši meri vključeni v EPK, predstavljajo pa pomembne stebre kulturnega dogajanja v občini
- SKRB ZA KULTURNO INFRASTRUKTURO: zagotovili bomo upravljanje z novo javno kulturno infrastrukturo, obnovili Laščakovo vilo v Parku Rafut, vzdrževali dvorane na vaseh in zagotovili nove prostore za delovanje NVO in ljubiteljskih kulturnih društev.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: V preteklih letih so zaradi državnega financiranja EPKja številni NVOji lahko razvijali nove programe, a MONG tega ni izkoristil za še večji razvojni preboj in ni povečeval sredstev za kulturo. Stagnacija sredstev v občinskem proračunu se pozna tudi na oteženem delovanju vseh akterjev v kulturi. Čeprav bodo številni zaradi novih referenc in povezav iz časa EPK lahko pridobili sredstva za sofinanciranje tudi drugod, je dejstvo, da bo potrebno za to, da bodo občani imeli dostop do kulturnih prireditev in vsebin, potrebno nameniti več sredstev za kulturo. Sicer bodo vsi napori in dosežki iz časa EPK zaman.
Povečali bomo višino deleža za kulturo v občinskem proračunu. Pri tem bomo povišali tako sredstva za javne razpise za društva in posameznike, kot tudi povečali sredstva za javne zavode. Leta 2027 bomo razpisali nov programski razpis za NVO za štiriletne programe. Poleg tega bomo uvedli tri nove razpise: za čezmejno sodelovanje in za skupnostne kulturne projekte (delo s šolami, vrtci, DSOji, društvi, ki delajo na področju sociale…) ter javni poziv za umetniške rezidence.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: V zadnjih letih je občina pridobila veliko novih prostorov za kulturo, večja težava se je pojavila z njenim upravljanjem in financiranjem. Najprej bo potrebno zagotoviti dolgoročno upravljanje z objekti EPICa in Xcentra in jih nameniti kulturnim vsebinam, ki jih poleg javnih zavodov zagotavljajo NVOji.
V tem mandatu bodo prioritete na obnovi Laščakove vile in zagotovitev javnih vsebin v njenih prostorih, s čimer bomo ustvarili edinstveno parkovno prizorišče v kombinaciji vile in parka Rafuta.
Potrebno bo tudi izvesti manjša vzdrževalna dela na objektu Mostovna, ki je največje koncertno prizorišče v širši regiji in ima pomembno vlogo pri obisku tujih koncertnih obiskovalcev na Goriškem.
Za potrebe ljubiteljskih društev bomo odkupili prostore v Solkanu in financirali vzdrževanje in posodobitve dvoran v kulturnih domovih po vaseh, ki so ključne za ohranjanje družabnega življenja v teh skupnostih.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kultura ima ključno vlogo pri razvoju občine. Nova Gorica kot močno kulturno regijsko središče mora to svojo prednost tudi izkoristiti. Tako je lahko zanimiva ne le za obiskovalce iz lastne občine, temveč tudi iz celotne Primorske ter sosednje Italije. V povezavi s tem je potrebno razvijati prometno politiko, ki bo omogočila uporabo javnega prevoza za obisk prireditev.
Mnogi kulturni objekti (Mostovna, Epic, Super8) se nahajajo v obmejnem pasu na zahodu mesta, z novo stanovanjsko politiko se bo z gradnjo stanovanj hkrati povezalo center mesta s kulturno četrtjo, hkrati pa povečalo prebivalstvo mesta, ki bodo potencialni uporabniki kulturnih vsebin.
Z ustreznim financiranjem bomo omogočili, da se bo kakovost in število kulturnih dogodkov iz časov EPK nadaljevala v podobnem obsegu. Raznolikost ponudbe; od regijske knjižnice in muzeja do alternativne glasbe na Mostovni in ljubiteljskega gledališča v Šempasu ali Grgarju omogoča, da vsakdo najde nekaj zase. Vsako leto bomo organizirali Dan kulture, ko se povežejo vsi ustvarjalci na področju kulture od javnih zavodov, profesionalcev do ljubiteljev in se skupaj predstavijo javnosti.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: MO Nova Gorica ima ustanovljeno skupino za dialog z NVOji. To skupino bomo razširili s predstavniki javnih zavodov in samostojnih delavcev v kulturi. Težave v komunikaciji med JZ in občino se kažejo, zato je potrebno tudi tu vzpostaviti reden strokovno-politični dialog.
Dialoška skupino mora dobiti v pregled vse odloke, ki se tičejo kulture, in res delovati kot posvetovalno telo županu in mestnemu svetu. Pri pripravi naslednjega lokalnega programa za kulturo bomo izvedli posvete s ključnimi deležniki in skrbeli za vključujoč način priprave.
7. Nova Gorica: trajna kulturna zapuščina GO!2025
Projekt GO!2025 je Novi Gorici prinesel izjemen obseg kulturnega programa, investicij, mednarodnega sodelovanja in javne pozornosti. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da povečanje sredstev v času EPK še ni prineslo primerljive sistemske krepitve profesionalnega nevladnega sektorja. Razpisna sredstva ostajajo prenizka za stabilne zaposlitve, intervjuvani akterji pa opozarjajo na vprašanje dolgoročnega financiranja, prostorov in pogojev dela po zaključku EPK.
Kako boste zagotovili, da bo zapuščina GO!2025 po zaključku projekta postala trajna sistemska pridobitev za lokalno kulturno okolje? Katere konkretne finančne, infrastrukturne in organizacijske ukrepe boste do konca mandata izvedli za krepitev profesionalnih NVO in samostojnih ustvarjalcev?
Odgovor: MO Nova Gorica je leta 2025 sprejela novo strategijo za razvoj kulture. Za njeno realizacijo bo potrebno na vseh segmentih povišati sredstva v proračunu, poleg tega pa povečati dialog občine z vsemi deležniki tudi po koncu EPKja.
Poleg povečanja podpore kulturni produkciji bo potrebno še več pozornosti ukrepov za grajenje publike. Tu se skriva tudi največja prednost somestja Nove Gorice in Gorice ter celotnega obmejnega področja. Že sedaj imamo veliko obiskovalcev kulturnih prireditev iz Italije, vendar je še veliko rezerve. S ciljno promocijo tako kulturnih producentov kot tudi turističnih ponudnikov in organizacij se lahko še poveča predvsem koncertna publika, pa tudi gledališka ter turistični obiskovalci kulturnih spomenikov.
Odgovor prejet 6. 10. 2026. Podpisnik: Bogdan Česnik. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Bogdan Česnik – neodvisni kandidat za župana Mestne občine Nova Gorica. Kandidiram kot neodvisni kandidat s svojo listo Nov zagon za Novo Gorico.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Nova Gorica v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kulturo razumemo kot razvojno področje občine, ne le kot niz dogodkov. Izhajali bomo iz veljavnega Lokalnega programa za kulturo, naslednjega pa pripravili skupaj s sektorjem, realno in finančno ovrednoteno.
V mandatu želimo doseči tri premike: okrepiti pogoje za ustvarjalce in programe, aktivirati infrastrukturo EPK ter kulturo tesneje povezati s turizmom, izobraževanjem, gospodarstvom, podeželjem in čezmejnim prostorom.
Občina naj podpira producenta, ne prevzema njegove vloge.
Kjer znanje in kapacitete že obstajajo v NVO, med samozaposlenimi in drugimi ustvarjalci, mora občina ustvarjati pogoje, da lahko ti vsebine razvijajo sami. Javni zavodi ostajajo nosilci svojih javnih nalog in pomembno strokovno ter infrastrukturno okolje, profesionalni NVO in samozaposleni pa morajo dobiti več prostora za samostojno produkcijo.
Ljubiteljski kulturi bomo zagotavljali stabilne pogoje in jo bolje povezovali z življenjem občine.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Financiranje želimo usmeriti bolj neposredno v ljudi, programe in produkcijo. Nova Gorica je z ločenimi razpisi in večletnim financiranjem že naredila pomemben korak, ta model pa želimo nadgraditi predvsem za kakovostne profesionalne programe, povezane z zapuščino EPK, čezmejnim sodelovanjem in uporabo kulturne infrastrukture.
Profesionalne kulture ni mogoče razvijati samo z majhnimi enoletnimi projektnimi podporami. Večletno financiranje mora omogočati resno produkcijo, plačilo dela in razvoj organizacij. Posebej bomo podpirali NVO in samozaposlene, ki pridobivajo državna in evropska sredstva, saj lahko občinski delež omogoči bistveno večji priliv zunanjih sredstev.
Kjer občina ali javni zavodi izvajajo vsebine, za katere že obstajajo usposobljeni lokalni izvajalci, bomo preverjali možnost naročanja teh storitev pri njih. Javni denar naj krepi kulturni ekosistem, ne podvaja tega, kar v njem že obstaja.
Spodbujali bomo koprodukcije, ljubiteljski kulturi ohranili stabilno podporo, sredstva za kulturo pa najmanj ohranjali v realni vrednosti in jih povečevali skladno z rastjo glavarin.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: EPIC in druga infrastruktura, nastala v okviru EPK, morata po EPK zaživeti kot skupnostna kulturna infrastruktura.
Najprej bomo preverili pravne, finančne in programske obveznosti ter možnosti uporabe obstoječih in premalo izkoriščenih občinskih prostorov. Cilj je čim več infrastrukture odpreti NVO, samozaposlenim in drugim kulturnim izvajalcem za produkcijo, vaje, razstave, rezidence, dogodke, srečevanje in razvoj novih programov.
Prostor mora živeti, ne le obstajati.
EPIC naj ne bo samo razstava ali prizorišče posameznih dogodkov, ampak večnamensko vozlišče, kjer se srečujejo ustvarjalci in nastajajo nove vsebine ter sinergije med kulturo, turizmom, izobraževanjem, mladimi, prostovoljstvom in drugimi področji. Strokovne muzejske vsebine lahko podpira Goriški muzej, celoten model uporabe pa mora ostati odprt različnim producentom.
Vzpostaviti želimo jasna pravila za komercialno in nekomercialno uporabo, pregledno souporabo in pravočasno letno usklajevanje terminov.
Prednost bomo dali aktivaciji obstoječe infrastrukture pred ustanavljanjem novih institucij in novih vodstvenih struktur.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kulturo bomo povezovali s turizmom, izobraževanjem, gospodarstvom, mladino, socialo in podeželjem. Zavod za turizem naj kulturnike, NVO in ljubiteljsko kulturo vključuje kot partnerje pri razvoju kulturnih poti, doživetij, sejmov, razstavno-prodajnih dogodkov in drugih turističnih produktov.
Kjer lokalni ustvarjalci že imajo znanje in kapacitete, naj jih javni sektor vključuje, ne podvaja.
Občina naj pri festivalih, sejmih in drugih dogodkih predvsem zagotavlja prostor, infrastrukturo, logistiko, promocijo in podporo, produkcijo pa odpira usposobljenim izvajalcem. Brezplačne vsebine so pomembne za dostopnost, ne smejo pa postati model, s katerim javni sektor z javnimi sredstvi izriva profesionalne kulturne izvajalce s trga. Dostopnost in razvoj kulturnega trga morata iti z roko v roki. Podpirali bomo tudi povezovanje mesta in podeželja, medgeneracijske programe ter dostopnost kulture različnim skupinam prebivalcev.
Pri razvoju kulture bomo upoštevali tudi novo obdobje regionalnega financiranja. Želimo, da se med regijsko pomembne projekte enakovredno vključujejo tudi kulturne in s kulturo povezane vsebine ter da imajo NVO pri njih možnost nastopati kot nosilci ali partnerji. Regijsko pomembnost projekta ne sme določati to, ali zanj že obstaja konkreten razpis. Najprej moramo vedeti, kaj želimo kot regija razvijati, nato pa za to iskati in kombinirati občinske, regionalne, državne in evropske vire, kar nakazujejo tudi usmeritve nove finančne perspektive.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Kulturno politiko bomo gradili skupaj z izvajalci. V dialog bomo redno vključevali javne zavode, profesionalne NVO, samozaposlene, ljubiteljsko kulturo in druge relevantne akterje ter jih vključevali v pripravo strategij, razpisov in razvojnih usmeritev. Pomembno je tudi pravočasno skupno načrtovanje programov, koprodukcij in uporabe prostorov.
Javni zavodi naj bodo partnerji in podporno okolje, kadar imajo za to znanje, infrastrukturo ali obveznosti, ne pa avtomatični nosilci vseh vsebin.
Želimo model, v katerem občina določi cilje, zagotovi pregledna pravila, sredstva in infrastrukturo, kulturniki pa ustvarjajo.
Pri financiranju bomo jasno ločevali potrebe ljubiteljske kulture od profesionalne produkcije in za obe zagotavljali ustrezne oblike podpore. Ključni programi bodo imeli jasne cilje in merljive rezultate, o njihovem uresničevanju pa bomo redno poročali.
7. Nova Gorica: trajna kulturna zapuščina GO!2025
Projekt GO!2025 je Novi Gorici prinesel izjemen obseg kulturnega programa, investicij, mednarodnega sodelovanja in javne pozornosti. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da povečanje sredstev v času EPK še ni prineslo primerljive sistemske krepitve profesionalnega nevladnega sektorja. Razpisna sredstva ostajajo prenizka za stabilne zaposlitve, intervjuvani akterji pa opozarjajo na vprašanje dolgoročnega financiranja, prostorov in pogojev dela po zaključku EPK.
Kako boste zagotovili, da bo zapuščina GO!2025 po zaključku projekta postala trajna sistemska pridobitev za lokalno kulturno okolje? Katere konkretne finančne, infrastrukturne in organizacijske ukrepe boste do konca mandata izvedli za krepitev profesionalnih NVO in samostojnih ustvarjalcev?
Odgovor: Zapuščino GO!2025 želimo ohraniti predvsem v ljudeh, programih, znanju, mednarodnih povezavah in infrastrukturi, ki dejansko živi. Ne želimo je graditi predvsem skozi nove zavode, nove direktorje in nove administrativne strukture.
EPIC in druga infrastruktura EPK naj postaneta osrednje vozlišče neodvisne kulturne produkcije in širših skupnostnih vsebin, kjer imajo NVO, samozaposleni in drugi ustvarjalci prostor za delo, sodelovanje in razvoj novih programov. Prostor mora živeti, ne le obstajati.
Za profesionalno kulturo želimo razvijati večletno programsko financiranje, povezano z zapuščino EPK, čezmejnostjo, novimi produkcijami in uporabo infrastrukture. Posebej bomo podpirali programe, ki uspešno pridobivajo državna in evropska sredstva, ter koprodukcije med javnimi zavodi, NVO in samozaposlenimi.
Obstoječi javni zavodi bodo pomembni strokovni in programski partnerji tam, kjer imajo jasno javno nalogo, znanje, infrastrukturo ali drugo dodano vrednost, hkrati pa naj bodo podporno okolje za samostojno produkcijo NVO in ustvarjalcev.
Občina naj podpira producenta, ne prevzema njegove vloge. Če za kakovostno izvedbo vsebine že obstajajo znanje in kapacitete med kulturniki in NVO, naj občina zagotovi pogoje, prostor, financiranje in promocijsko podporo ter izvedbo odpre producentom.
Zapuščina EPK mora pomeniti močnejše kulturno okolje, ne le strošek vzdrževanja novih objektov.
Odgovor prejet 6. oktobra 2026. Podpisnik: Samo Turel. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Da, nastopil bom kot kandidat stranke Gibanje Svoboda.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Nova Gorica v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Kultura in umetnost sta pomemben del razvoja MONG, v preteklem mandatu sta se s finančno podporo EPK pomembno okrepila. Še več, lahko bi rekli, da je kultura finančno okrepila druga področja. Pripeljala je namreč okoli 300 mio sredstev v naše območje in poleg drugega okrepila infrastrukture, programe javnih zavodov, NVO-jev, samostojnih delavcev in številne prenove infrastrukture. Nova Gorica in Gorica pa sta s čezmejnim sodelovanjem pridobili evropsko prepoznavnost. Na teh dobrih temeljih želimo graditi naprej – dobre stvari nadaljevati, jih še nadgraditi in njihove koristi razširiti za več prebivalcev.
1. Trajno čezmejno in čezsektorsko partnerstvo v novih prostorih
Cilj je, da se dobra čezmejna praksa kulture prenese tudi na druge sektorje – v izobraževanje, turizem, gospodarstvo in evropska partnerstva. Nova infrastruktura in nove priložnosti v prostorih sodelovanja za ustvarjalce, organizacije in prebivalce, smo tudi zapisali v Strategiji razvoja kulture s pomočjo ZRC SAZU.
2. Močni in profesionalni NVO
NVO so se izkazale kot pomemben in zanesljiv partner občine pri ustvarjanju kulturnega življenja. Njihovo delo smo okrepili s stabilnim večletnim financiranjem, zmanjševanjem administrativnih bremen in vključevanjem v oblikovanje kulturnih politik.
3. Skupni poletni kulturni program
Kakovostne obstoječe programe zavodov in ostalih bi tesneje povezali, predvsem zaradi skupne promocije in optimizacije vse bolj dragega najema opreme, pa tudi konkuriranja na večjih EU razpisih. Cilj bi bila povezava in nadgradnja v prepoznaven poletni program somestja po vzoru velikih festivalskih mest. S tem bi ustvarili več javnega dogajanja, druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa za prebivalce in obiskovalce.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: V Novi Gorici je proračun za kulturo relativno visok, sploh v preteklem mandatu. Dodatno je k temu prispeval razpis Sklada za male projekte GO!2025 v upravljanju EZTS GO, ki bi si ga v prihodnjem mandatu prizadevali ponoviti. Prav tako bomo še naprej pomagali z vključevanjem naših čezmejnih programov v gostujoče programe aktualnih EPK, v okviru evropske mreže Matrix in v okviru družine evropskih prestolnic kulture.
V novem mandatu bi tako nadaljevali tudi z dobro prakso večletnih razpisov za NVO, posebno pozornost pa bi namenili podpori za prijave na evropska sredstva s pomočjo odbora za kulturne razpise, kot nadgradnjo modela dobrega sodelovanja med RRA in EPK. Dodatno bi razvili mehanizem podpore za sofinanciranje lastnega deleža ob boku državni podpori t.i. »match funding« za evropske razpise.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: V času EPK se je infrastruktura, ki se uporablja v kulturne namene izrazito povečala: imamo nov zunanji amfiteater, EPICenter, Xcenter, Rafutski park, Dvorišče gradu Rihemberg, navsezadnje cel EPIC distrikt, ki se je dobro izkazal za velike dogodke.
V novem mandatu bi pripravili predvsem nujne obnove preostale infrastrukture, Kulturni dom, amfiteater Kromberški grad in ostalo, novi dom za Taktilno galerijo v Xcentru, vsaj v delu izdelovalnic za v delu za »makerse«, saj imamo tam kar dva izdelovalna lab-a, v sodelovanju z inštitutom Kersnikova.
V okviru čezmejne kulturne strategije pa bi razširli tudi dostopnost nove čezmejne infrastrukture za naše kulturnike.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Mestna občina Nova Gorica je (prav tako prvič v zgodovini) v septembru 2026 sprejela Strategijo razvoja MONG do leta 2045, katere slogan je Živimo brezmejno. Slogan je izraz razvojne drže, s katero želi Mestna občina Nova Gorica uresničevati svojo vizijo do leta 2045. Nadgrajuje izkušnjo Evropske prestolnice kulture 2025 (GO! 2025) in prenaša sporočilo Go Borderless/Gremo brezmejno v dolgoročni razvojni pristop občine. Brezmejnost v okviru te strategije pomeni sposobnost povezovanja: med Novo Gorico in sosednjo Gorico ter ostalimi občinami, mestom in podeželjem, občino in regijo, znanjem in gospodarstvom, kulturo in turizmom ter lokalnim in evropskim prostorom. Eden izmed razvojnih stebrov (steber B) nosi ime Vključujoča družba in kot nosilno vsebino (med drugim) določa: Občina zagotavlja pogoje za pestro kulturno in družabno dogajanje ter prostore za aktivno preživljanje prostega časa (zdravi koridorji). Mesto Nova Gorica je osrednje kulturno središče zahodne Slovenije ter še nadalje aktivno razvija svoje kulturno poslanstvo in dediščino Evropske prestolnice kulture 2025, ki imata mednarodni pomen. Ohranjajo in krepijo se slovenska identiteta, slovenski jezik in kultura, hkrati pa se gradi čezmejna identiteta. Občina aktivno skrbi za varnost in visoko integracijo tujcev ter kulturno sobivanje vseh občanov. Že v sami strategiji pa je določen tudi cilj (B2), ki določa: Mestna občina Nova Gorica bo do leta 2045 razvila vključujočo, povezano in medkulturno odprto skupnost, ki bo temeljila na kulturi sobivanja, učinkovitem komuniciranju, integraciji različnih skupin prebivalstva, jezikovni odprtosti in sodelovanju v somestju. Kultura je ključna dimenzija kakovosti bivanja in socialne kohezivnosti ter pomemben dejavnik razvoja slehernega posameznika ter skupnosti. Cilji so tako določeni. Dodatno bodo konkretizirani še v akcijskem načrtu. Tudi ta bo, tako kot sama strategija, pripravljen participativno, od spodaj navzgor, s sodelovanjem vseh deležnikov s področja kulture.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Kot sem že omenil v uvodu, bi še naprej gradili in nadgrajevali predvsem na trajnem čezmejnem in čezsektorskem partnerstvu. Cilj, h kateremu se približujemo z Odborom za kulturo EZTS GO, je priprava prve skupne čezmejne kulturne strategije, ki bi jo oblikovali skupaj z javnimi zavodi, profesionalnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi delavci v kulturi in predstavniki ljubiteljske kulture.
Strategija ne bi bila sama sebi namen, ampak bi omogočila skupno načrtovanje kulturnega razvoja obeh mest – od programov in infrastrukture do podpore ustvarjalcem in skupnega nastopa pri evropskih projektih. Omogočila bi boljše povezovanje obstoječih programov, učinkovitejšo uporabo infrastrukture ter lažje pridobivanje evropskih in drugih virov financiranja. Ustvarjalcem in organizacijam bi prinesla več čezmejnih sodelovanj, prebivalcem pa širšo in bolj povezano kulturno ponudbo.
Verjamem, da bo pri tem pomembno vlogo odigrala tudi nova predsednica Vesna Humar, ki je že koordinirala uspešno lokalno kulturno politiko, ta pa je nenazadnje pripeljala do pridobitve naziva EPK. Prizadevali si bomo, da bo ta vključevala tudi rabo čezmejne kulturne infrastrukture za naše ustvarjalce.
Tudi pri tej strategiji želimo postaviti precedens, tako kot smo ga s prvo čezmejno EPK, ki ni ostala zgolj projektni model, temveč je postala zaradi nas evropski kriterij za zmago prihodnjih EPK, kot je povedal evropski komisar za kulturo Glenn Micallef.
7. Nova Gorica: trajna kulturna zapuščina GO!2025
Projekt GO!2025 je Novi Gorici prinesel izjemen obseg kulturnega programa, investicij, mednarodnega sodelovanja in javne pozornosti. Analiza Asociacije pa ugotavlja, da povečanje sredstev v času EPK še ni prineslo primerljive sistemske krepitve profesionalnega nevladnega sektorja. Razpisna sredstva ostajajo prenizka za stabilne zaposlitve, intervjuvani akterji pa opozarjajo na vprašanje dolgoročnega financiranja, prostorov in pogojev dela po zaključku EPK.
Kako boste zagotovili, da bo zapuščina GO!2025 po zaključku projekta postala trajna sistemska pridobitev za lokalno kulturno okolje? Katere konkretne finančne, infrastrukturne in organizacijske ukrepe boste do konca mandata izvedli za krepitev profesionalnih NVO in samostojnih ustvarjalcev?
Odgovor: Projekt GO!2025 je prinesel izjemen kulturni, razvojni in mednarodni pospešek. Resnična vrednost projekta pa bo vidna šele po njegovem zaključku. Pomembno je poudariti, da je večino programov EPK financiralo Ministrstvo za kulturo, kar je omogočilo njihovo izjemno kakovost in obseg. Želeli smo si, da bi ministrstvo podprlo tudi t. i. »bridge year 2026«, prehodno obdobje po zaključku EPK do dediščine, ki bi omogočilo ohranitev in nadgradnjo najuspešnejših vsebin, vendar ta predlog na Ministrstvu za kulturo leta 2025 ni bil podprt.
Glavna prenovljena stebra dediščine EPK, kot jih je leta 2024 opredelil Strokovni svet EPK imenovan s strani Evropske komisije - EPICenter in Xcenter – ostajata odprta kulturni rabi in ostalim sektorjem. Za NVO smo v zadnjih letih že izboljšali pogoje delovanja, dodatne ukrepe za večletno financiranje, dostop do prostorov in krepitev podpornega okolja pa bomo izvajali tudi v prihodnje.
Glede nosilca dediščine EPK sem sam zagovarjal podaljšanje delovanja zavoda GO!2025. V času priprav in izvedbe EPK je zavod razvil usposobljen kader, dragocene mednarodne povezave in znanje, ki bi ga bilo smiselno ohraniti za nadaljnji razvoj kulturnega sektorja in upravljanje dediščine projekta. Žal za takšno rešitev ni bilo zadostne politične podpore, čeprav so jo podpirali številni predstavniki nevladnega sektorja. Menim, da si je treba prizadevati k sistematičnemu nadaljevanju čezmejnosti, pri oblikovanju dediščine bi bilo treba izhajati iz strokovnih priporočil dediščine EPK. Zato pričakujem usmeritve čezmejnega odbora zavoda GO!2025 in EZTS GO na podlagi evalvacijskih priporočil ustvarjalcev EPK, priporočil skupine EcoC Echo in usmeritve Evropske komisije oziroma Ustvarjalne Evropa. Naš čezmejni model sodelovanja namreč postaja kriterij za zmago za naziv EPK za vse prihodnje kandidate. Cilj ostaja jasen tudi za morebitni naslednji mandat: da GO!2025 ne bo le uspešen projekt, temveč trajna sistemska pridobitev za kulturni ekosistem Nove Gorice in celotnega čezmejnega prostora.