V Asociaciji smo se odzvali na predlog Uredbe o samostojnih delavcih v kulturi, ki ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 15. januarja 2025 objavilo na svojih spletnih straneh in na portalu e-Demokracija. Predlagana uredba uveljavlja številne spremembe, ki so bile oktobra lani sprejete v okviru novele ZUJIK-I. Omenjene spremembe pomembno krepijo položaj samostojnih delavk in delavcev v kulturi ter so rezultat tudi dolgotrajnejših prizadevanj našega društva.
In vendar predlog uredbe vsebuje tudi več problematičnih rešitev, ki lahko v praksi poslabšajo položaj samozaposlenih v kulturi. To še posebej preseneča, ker uredbo predlaga ministrstvo, ki je na več mestih poudarjalo, da spremembe sprejema pod usmeritvijo “vsako delo šteje”. V Asociaciji menimo, da če naj bi to držalo, je te pomanjkljivosti treba odpraviti ter zagotoviti, da bo uredba dejanskimi delovnimi praksami v kulturnem sektorju.
V nadaljevanju zato izpostavljamo ključne pripombe in podajamo konkretne predloge za spremembe predlagane uredbe.
ASOCIACIJIN ODZIV S KONKRETNIMI PREDLOGI UREDITVE
Skrajšan rok javne razprave
Javna razprava o predlogu uredbe je bila omejena na zgolj 14 dni, brez kakršnekoli utemeljitve nujnosti takšnega postopka, kar je v nasprotju z Resolucijo o normativni dejavnosti in Poslovnikom Vlade RS. Za skrajšano obravnavo tako pomembnega in vsebinsko obsežnega podzakonskega akta, ki neposredno posega v pravice samostojnih delavk in delavcev v kulturi, ni podlage.
Kratka razprava nam je v odziv na uredbo na primer onemogočila celovito vključiti vrsto stališč članov in članic. Ministrstvo za kulturo in Vlado RS pozivamo, da tudi po zaključku razprave zagotovita dejansko vključevanje strokovne javnosti. Sprejem uredbe brez tega namreč lahko pomeni tveganje za zakonsko vprašljivo in v praksi neizvedljivo ureditev s škodljivimi posledicami za kulturni sektor.
Osrednji problem: zakaj študentsko delo in druga civilnopravne pogodbe ne bi bile delovne izkušnje?
Predlog uredbe omejuje priznanje delovnih izkušenj zgolj na avtorske in podjemne pogodbe, izključuje pa študentsko delo in druge civilnopravne oblike, ki so v kulturi zgodovinsko in danes pogosto edini način za pridobivanje relevantnih in kakovostnih izkušenj, celo plačano delo. Takšno ožanje ne sledi niti deklarativni logiki ministrstva, vsako delo šteje, niti v Zakonu o javnih uslužbencih uveljavljeni normi, da se med delovne izkušnje lahko všteva študentsko delo, ki je atipična pogodba civilnega prava, urejena s specialnim predpisom. Uredba tako uvaja arbitrarno razlikovanje med delavci, ki so na različnih podlagah opravljali enakovredno zahtevno delo ter bili na njihovi podlagi vključeni v obvezna socialna zavarovanja, a se bo nekomu, ki je delo opravljal po avtorski pogodbi to delo upoštevalo pri izračunu delovnih izkušenj, relevantnih za karierno dinamiko, tistemu, ki je enako delo opravljal po študentski napotnici pa ne.
To ima daljnosežne posledice: ustvarja pravno negotovost, diskriminacijo in nesorazmerno bremeni najranljivejše kulturne delavce, ki so svojo strokovnost gradili in izjemnost izkazali preko študentskega dela in drugih civilnopravnih pogodb. Študentsko delo je (bilo) za mnoge ključni vir profesionalnega razvoja in trajnejše vključitve v kulturni sektor, zlasti v obdobjih ekonomske krize ali prekarizacije. Asociacija je zato pozvala Ministrstvo za kulturo in Vlado RS k odprtemu dialogu in popravi uredbe na način, s katerim bosta v kulturi priznala vse relevantne oblike dela.
Osrednji problem: Vrednotenje obsega dela v glasbi
Pri vrednotenju ustvarjalnega dela v Prilogi I smo zaznali več izrazitih težav. Ob tem, da priloga I pri glasbenih poklicih glasbe dosledno uveljavlja zastarelo in težko utemeljivo vrednostno sodbo, da mora biti delovanje v resni glasbi v nasprotju z drugimi godbami vrednoteno višje, uredba pri opredeljevanju kriterija obsega na področju glasbe pogosto povsem ignorira dejavnost, če ta ne doseže po naši oceni povsem arbitrarno določenega trajanja.
Ponazorimo z dvema primera:
Kantavtor točke po predlogu uredbe pri kriteriju obsega dobi le, če njegov nastop traja 45 minut ali več, in če izda plošček, ki je daljši od 30 minut. Krajši nastop, tudi krajši zvočni posnetek, je delo, ki ne šteje.
DJ, nov poklic, katerega priznanje je pomemben korak k posodobitvi ureditve, po predlogu uredbe pri kriteriju obsega dobi le, če njegov avtorski nastop presega 80 minut. Krajši nastop, tudi če gre za nastop na osrednji državni ali mednarodno uveljavljeni prireditvi, je delo, ki ne šteje.
Podobno problematični so po našem mnenju kriteriji pri poklicu zvočnega oblikovalca na področju glasbe, kjer v obseg štejejo le albumi daljši od vključno 45 minut, čeprav industrija takšne izdelke, na primer vinile, že dolgo obravnava kot posebnost. Zvočno oblikovanje, mastering, postprodukcija krajših glasbenih izdelkov, je torej delo, ki po predlogu uredtive povsem presenetljivo ne šteje. Pri tem predlog uredbe predlaga, da zvočni oblikovalec tako dolgih glasbenih izdaj, če dela zgolj to, v petletnem obdobju prikaže 20, kar ocenjujemo je malodane nedosegljivo tudi za najbolj prepoznavne zvočne oblikovalce na področju glasbe pri nas. Za primerjavo, v enakem obdobju bo zvočni oblikovalec na avdiovizualnem področju kriterij obsega dosegel z zvočnim oblikovanjem šestih podcastov. Ministrstvu smo tako predlagali uvedbo sistematičnega vrednotenja krajših zvočno oblikovanih glasbenih izdelkov po analogiji avtorske pole (npr. 5 minut snemanja, masteringa ali postprodukcije = 0,25 točk).
Opozorili smo še, da uredba še naprej ne priznava vrste podpornih poklicev v kulturi, četudi je jasno, da gre npr. v primeru zagovornikov v kulturi za poklic v kulturi. Opozorili pa smo tudi, da bi bilo smiselno, da predlog uredbe vzporedi točkovanje pri samostojnih produkcijah intermedijskih in vizualnih umetnikov, pri čemer ni jasno, zakaj bi predlog uredbe postprodukcije v intermediji v obseg upoštevalo zgolj pet let. Ministrstvu smo predlagali še, da naj jasno opredeli, koliko točk bo samostojni delavec dobil za nominacijo ali nagrado, zagovarjamo pa tudi, da se osrednja nacionalna nagrada v kulturi v kriteriju kakovosti upošteva trajno.
Minister naj o vlogah še naprej odloča sočasno
ZUJIK-I je ohranil določilo, da mora minister hkrati odločati o vlogah za vpis v razvid samostojnih delavcev v kulturi in za priznanje pravice do plačila prispevkov, če posameznik vloži obe vlogi sočasno. Predlog uredbe pa uvaja kvalifikator “lahko”, kar daje vtis, da je sočasno odločanje ministrova diskrecijska pravica in ni nujno, kar je v nasprotju z zakonom.
Takšna sprememba lahko resno ogrozi pravno varstvo posameznikov, saj je pravica do plačila prispevkov pogosto ključna za odločitev o vpisu v razvid, še posebej zaradi finančne obremenitve. V Asociaciji zato vztrajamo, da uredba še naprej jasno določa obvezo sočasnega odločanja, s čimer se poveča pravna in socialna varnost, hkrati pa smo predlagali uredbene spremembe, ki bi preprečile neupravičeno odlašanje upravičencev in ohranile učinkovitost administracije.
Postopke za zakonodajne pridobitve je mogoče izboljšati
Predlagali smo, da uredba jasno določi samodejno uvrščanje samostojnih delavcev v višji razred karierne dinamike, ko ti pridobijo več kot 5 ali 25 let delovnih izkušenj. Pravice naj se priznavajo po uradni dolžnosti, brez potrebe po pisni vlogi, kar povečuje pravno varstvo in administrativno učinkovitost. Enako naj velja za trajno pravico do plačila prispevkov za socialno varnost delavcev, pridobljeno pred uveljavitvijo uredbe, do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
Prav tako predlagamo jasno določitev začetka veljavnosti višjih prispevkov: od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, pri čemer naj se do dokončne odločbe plačuje akontacija. Takšna ureditev zmanjšuje tveganje za finančne šoke, zagotavlja predvidljivo in socialno občutljivo obravnavo delavcev ter omejuje možnost neupravičenega odlašanja ministrstva, ki lahko v škodo upravičencev zavleče odločanje, čeprav pravica izhaja iz že izkazane delovne dobe v kulturi.
Ureditev vračanja prispevkov pohvalna kot socialno občutna in sorazmerna
V Asociaciji smo pozdravili, da predlog uredbe ureja vračanje prispevkov za socialno varnost na način, ki je življenjsko realen, sorazmeren in socialno občutljiv. Ureditev predvideva akontacijski princip, obročno vračilo in možnost naknadnega priznanja višjih pravic, kar znatno zmanjša tveganje za finančne šoke. Predlagana rešitev tako ohranja fiskalno odgovornost, hkrati pa upošteva raznolikost življenjskih situacij samostojnih delavcev v kulturi.
Opredelitev poklicev: čas je, da ministrstvo postane zgled
Opozorili smo še, da so poklici v prilogah zapisani zgolj v moškem spolu, kar ne odraža smernic o enakopravnosti spolov, kot jih zagovarja Ministrstva za kulturo. Predlagali smo, da se v Prilogah I in II zagotovi jezikovna nevtralnost ali spolno vključujoč jezik, ki priznava prisotnost vseh spolov in preprečuje nenamerno izključevanje ali marginalizacijo kogarkoli. Takšen pristop bi bil navsezadnje zgled državne in ministrske politike.