V društvu smo pretekli mesec intenzivno pripravljali naš odziv na predlog Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 in Akcijski načrt 2024–2027 za Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. Izvedli smo širok krog usklajevanja našega odziva z člani Asociacije kot z drugimi deležniki, tiskovno konferenco na temo stanja nevladne kulture in se večkrat sestali tudi s predstavniki ministrstva na to temo.
V našem odzivu zbiramo vsa ta izražena mnenja in podajamo nekaj ključnih kritik predstavljenega dokumenta, ki po našem mnenju predstavlja jasen korak naprej in izkazuje razumevanje nekaterih ključnih problematik nevladne kulture. Kljub temu pa nas je razočarala ne-ambicioznost in finančna podhranjenost akcijskega načrta. Mnogi od najbolj pomembnih ukrepov v proračunu ministrstva nimajo zagotovljenih dovolj sredstev za kvalitetno izpeljavo ob tem pa pogrešamo reformne ukrepe, ki bi predlaganemu dokumentu dali resno reformno prebojnost.
Aktualna koalicija se je bo njenem nastopu mandata zavezala, da bo kulturi, tudi nevladni, nazaj povrnila mesto v središču družbe. Položaj nevladne kulture v družbi je močno načet, tudi zaradi prizadevanj prejšnje vladne garniture, ki je poskušala sprejeti svoj Nacionalni program za kulturo. V njem je bila kulturi dodeljena marginalna družbena vloga utrjevalca narodne zavesti in nacionalne identitete iz nje pa so bili skoraj popolnoma izbrisani nevladni kulturni elementi. Ob vložitvi predloga ReNPK 24-31 v društvu ugotavljamo, da so se naši napori in prizadevanja v času odsotnosti strateških usmeritev politike in konkretnih ukrepov obrestovali. Po dolgem obdobju brez temeljnega strateškega dokumenta imamo pred seboj zdaj sodoben, transparentno pripravljen dokument, ki je v domačem prostoru v zgodovinskem pogledu prebojen na več mestih, in sicer:
- kulturo poskuša misliti onkraj tradicionalnega pojmovanja vloge na ravni krepitve nacionalne identitete, in prepoznava njeno pomembno povezovalno, razvojno in družbeno vlogo;
- kulturo si prizadeva povezati z drugimi sektorji, drugimi nacionalnimi strategijami ter mednarodnimi politikami, usmeritve razvoja domače kulturne politike pa poskuša misliti dolgoročneje;
- prizadeva si za vključujoč proces snovanja tako samega razvojno usmerjevalnega dokumenta kot, pomembno, akcijskega načrta, ki je bil z besedilom ReNPK 24-31 vložen v javno razpravo, kar pomeni, da se o njem lahko opredeljujejo vsi deležniki;
- opredeljuje tako strateške in razvojne cilje, področja kulture, deležnike ter prečne politike, pri čemer z uvedbo premisleka o transdisciplinarnem področju naposled stopa korak v smeri premisleka o sodobni umetniški ustvarjalnosti ter dejavnosti, kot ključne deležnike za izvajanje javnega interesa za kulturo pa opredeljuje tudi nevladne organizacije, samozaposlene v kulturi ter občinstvo;
- skozi akcijski načrt je mogoče prepoznati, da se v splošnem kulturna politika ne izogiba identifikaciji ključnih težav, ki pestijo sektor kulture.
V društvu hkrati prepoznavamo in pozdravljamo namere aktualnega ministrstva, da v ZUJIK, krovnem zakonu na področju kulture, uredi ustrezne podlage, ki bi tovrstne in številne pridobitve oz. konceptualne premike naredile trajnejše. Tu naštevamo le najpomembnejše:
- opredelitev poklicnih ter ljubiteljskih nevladnih organizacij,
- obveznost trajnega strukturiranega dialoga z različnimi deležniki skozi dialoške skupine,
- financiranje programov in projektov podpornega okolja ter transdiciplinarne umetnosti,
- obvezo po javni obravnavi vsakokratnega akcijskega načrta, vezanega na ReNPK in
- obvezo po skrbi za čezsektorsko in mednarodno vpetost in skladnost kulturne politike z drugimi politikami.
S tem na Ministrstvu stopajo v smer sprejemanja ključnih politik na področju kulture, ki jih razumemo kot nujne, če želijo zaveze aktualne koalicije oz. koalicijske pogodbe uresničiti. Med njimi prednjačijo:
- Krepitev avtonomnega strokovnega odločanja in presojanja v polju kulture, ki naj ga spremlja odsotnost političnega vpliva nanje, tudi skozi transparentne in demokratične postopke imenovanja strokovnjakov v vsa presojevalna in dialoška telesa ministrstva.
- Enakomeren in kakovosten razvoj vseh zvrsti kulture in umetniškega udejstvovanja neodvisno od deležnikov, ki izvajajo javni interes na področju kulture.
- Spodbude za zaposlovanje, dvigovanje in avtomatično usklajevanje programskih sredstev z ekonomskimi kazalci.
- Pravočasni in odzivni ukrepi v času kriz.
- Spodbude za razvoj občinstev.
- Podlage za izvenproračunska sredstva.
- Spodbudna davčna politika.
- Krepitev socialnih pravic samozaposlenih v kulturi skozi krepitev zdravstvenega varstva, zagotavljanja dostojne pokojnine, spodbude za izobraževanje, kolektivno pogajanje itd.
Toda, kljub vsemu konkretnemu napredku, ugotavljamo, da se Akcijski načrt ter spremljajoči Načrt investicij žal kažeta kot premalo ambiciozna. Predvsem pa sta finančno podhranjena.
V društvu smo mnenja, da čeprav je potencial v Resoluciji in Akcijskem načrtu praviloma ustrezno prepoznan, za vzdržen in konkreten razvoj področja kulture manjkajo bistveno večja sredstva. Trenutno predvideni zneski ne bodo ustvarili pogojev, ki bi lahko s pomočjo predvidenih ukrepov omogočili bistvene premike oz. preboje na polju kulturne politike. Pri čemer poudarjamo, da je zatečeno stanje domače, tudi nevladne kulture, nujno takoj in odločno nasloviti.
Predlog ReNPK 24-31 si zaradi pomanjkanja sredstev večinoma prizadeva le za uveljavitev in ureditev aktualnega stanja. Pri tem gre ponovno poudariti, da to stanje ni brez premikov, žal pa ga težko ocenimo kot zadostno odločnega in finančno podprtega, da bi lahko zarezal v obstoječe stanje in učinkoval dolgoročno in razvojno.
Celotno besedilo našega odziva in komentar ključnih ukrepov si lahko preberete TUKAJ.