Evropska unija je za spopadanje članic EU s krizo, ki jo je povzročila epidemija, že lansko leto oblikovala sistem pomoči. Nacionalne vlade so bile pozvane k oblikovanju načrtov, kako se bomo lotili odpravljanja posledic epidemije in kako se bomo kot družba okrepili za morebitne podobne situacije. Tudi Vlada RS je oblikovala predlog Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in ga je konec aprila poslala Evropski komisiji, a žal dejanje spremlja kar nekaj težav.
V društvu Asociacija smo mnenja, da predlog NOO ni bil zasnovan v skladu s smernicami Evropske komisije. Civilna družba ni bila vključena niti postopkovno niti vsebinsko, kar je za tako pomemben dokument nesprejemljivo.
Smernice Evropske komisije pravijo, “da države članice vzpostavijo trdne mehanizme za koordinacijo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot tudi izvajanja, ter zagotovijo široko zastavljen dialog z zainteresiranimi stranmi ter regionalnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji”, kar pa Vlada RS ni upoštevala. K vključevanju civilne družbe v pripravo NOO smo med drugimi pozivali tudi v društvu Asociacija, a naši pozivi niso bili upoštevani.
V Asociaciji smo bili do NOO kritični predvsem zaradi povsem spregledane in iz načrta izpuščene žive, sodobne kulturne produkcije, kljub temu da je Evropska komisije med drugim v svojih sporočilih in priporočilih državam članicam izpostavila in prepoznala kulturo kot enega najbolj prizadetih sektorjev zaradi epidemije.
V predlogu NOO je kultura vključena zelo omejeno, praktično le na segment kulturne dediščine v povezavi s turizmom, delno pa tudi skozi digitalizacijo. Žal pa kulturna dediščina ni prepoznana kot celotna zapuščina kulturne in umetniške produkcije, ustvarjanja in delovanja vseh akterjev, ampak je omejena zgolj na del produkcije v domeni javnega sektorja. Nevladni sektor in neodvisna produkcija pa sta iz vladnega predloga NOO v veliki meri izpuščena.
Nadalje menimo, da bi bilo kulturo nujno vključiti tudi v področje vzgoje in izobraževanja ter v področje razvoja in inovacij, saj je kulturni sektor pomemben pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in drugačnih pristopov pri reševanju aktualnih družbenih izzivov. Ob tem menimo, da so za kreiranja razgledanega in v sodobno družbo funkcionalno vključenega državljana pomembni tudi vsi spoznavni in kritični elementi kulture. Posebej izpostavljamo še izreden pomen strateške usmeritve v rehabilitacijo medijske krajne, tudi v razvoj skupnostnih medijev.
Celoten odziv Asociacije lahko preberete na tej povezavi.