Servis: Kolektivne organizacije in avtorji

Samostojni ustvarjalci so najpogosteje tisti, katerih produkt njihovega dela so snovni in nesnovni kulturni artefakti, ki spadajo pod dela varovana z avtorskim pravom. Samostojni ustvarjalci so tako pogosto avtorji svojih del in zatorej iz tega naslova lahko terjajo avtorske pravice.

V tokratnem servisnem prispevku bomo pogledali, na kašen način avtorji uveljavljajo materialne avtorske pravice oz. finančna nadomestila za uporabo njihovih avtorskih del, predvsem v odnosu do obstoječih kolektivnih organizacij.

Ko govorimo o upravljanju avtorskih pravic, je najprej potrebno razumeti, kaj sploh so avtorske pravice. Te določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki  od 15. do 39. člena definira razdelitev in vsebino teh pravic: »Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).« Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Urad za intelektualno lastnino je za vodenje registra zavarovanih avtorskih del, z izjemo neodrskih glasbenih del z besedilom ali brez besedila, pooblastil Avtorsko agencijo za Slovenijo. Vpis v ta register je za nekatere namene priporočljiv, ni pa nujen za uživanje pravic avtorskega prava. Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti.

Ko govorimo o denarnih nadomestilih za uporabo avtorskih del, govorimo o materialnih avtorskih pravicah, ki varujejo premoženjske interese avtorja. Pri tem je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico, tj. navadno z  avtorsko pogodbo. To pomeni, da je uporabnik del primarno dolžan zaprositi za dovoljenje avtorja. Znotraj pogodbe se avtorju prizna tudi avtorski honorar kot nadomestilo za uporabo tega dela.

Za nadzor nad uporabo avtorskih del pa so pristojne tudi kolektivne organizacije, ki so ustanovljene in delujejo po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Kolektivne organizacije so neprofitne članske organizacije, ki kolektivno upravljajo avtorske ali sorodne pravice v imenu in za račun več kot enega imetnika pravic in v njihovo skupno korist. V 16. členu ZKUASP je zapisano, da kolektivna organizacija: »Uporabnikom izdaja račune za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje.” V Republiki Sloveniji so to: SAZAS (Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije), SAZOR GIZ (Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja GIZ), ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije), AIPA (Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, k.o.), KOPRIVA (društvo za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, k.o.) in IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o.).

Vsaka kolektivna organizacija skrbi za nadzor uporabe avtorskih del na področjih, ki jih je definirala v statutu. Kolektivna organizacija za področje likovnih del pri nas še ne obstaja, zatorej morajo avtorji_ice za nadzor nad uporabo svojih del in terjatev s tega naslova, poskrbeti sami_e. Po 44. členu ZKUASP se med uporabnikom (oz. reprezentativnim združenjem uporabnikov avtorskih del) in kolektivno organizacijo sklene skupni sporazum, katerega sestavni del je med drugim tudi tarifa ter rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila. Na primer: za RTV organizacije velja, da te v skladu s sporazumi plačujejo pavšal in so po zakonu dolžne poročati o uporabi avtorskih del.

Avtorske honorarje kot nadomestila za uporabo avtorskih del kolektivna organizacija razdeli iz skupne mase sredstev pavšalnih prispevkov institucij uporabnic avtorskih pravic, sorazmerno glede na število in obseg uporabljenih del pridruženih članov_ic – avtorjev_ic. To pomeni, da se mora avtor_ica za uživanje te pravice včlaniti v kolektivno organizacijo in ji predati definiran nabor pooblastil za upravljanje avtorskih pravic ter ji poročati o uporabi njegovih_nih avtorskih del tretjih oseb.

ZKUASP v 9. členu določa obvezno kolektivno upravljanje v primeru :

  • priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del, razen pravice dajanja na voljo javnosti (da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo);
  • ponovne prodaje izvirnikov likovnih del;
  • reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter njihovo fotokopiranje;
  • kabelske retransmisije avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic,
  • pravice do dodatnega letnega nadomestila.

Kolektivne organizacije tako obravnavajo uporabnike avtorskih pravic in upravičene imetnike avtorskih pravic. Prvim zaračunavajo avtorske honorarje glede na tarifo zapisano v skupnem sporazumu, drugim pa pod pogojem članstva in glede na pravilnike kolektivnih organizacij o delitvi zbranih avtorskih honorarjev izplačujejo sorazmerni delež iz skupne zbrane mase.

V praksi pa se pogosto zgodi, da bi se avtor_ica želel_a zaradi različnih razlogov odpovedati tovrstnim denarnim nadomestilom za uporabo avtorskih del z naslova kolektivnega upravljanja. To zaradi 9. člena ZKUASP ni možno, razen v primeru javnega izvajanja in predvajanja neodrske glasbe, če je uporabnik hkrati tudi 100% imetnik pravic. 10. člen ZKUASP določa, da lahko imetnik pravic uveljavlja to izjemo, tj. pravico do individualnega upravljanja, če je kolektivno organizacijo, ki upravlja te pravice, o tem obvestil najpozneje 15 dni po uporabi avtorskega dela.