Dialoška skupina o stanju in potrebnih ukrepih

Na ministrstvu za kulturo je v ponedeljek, 3. junija, potekalo drugo srečanje dialoške skupine za samozaposlene v kulturi.

Na tokratnem srečanju so vsi člani dialoške skupine predstavili problematiko iz zornega kota svojega področja (ples, glasba, prevajalstvo, vizualne umetnosti, itd.). Predstavljeno je bilo tudi stališče Asociacije, s katerim se skladajo tudi nekatere zaveze koalicijske pogodbe, kot so podvojitev sredstev za samozaposlene v kulturi do leta 2020, kar je predpogoj za izpolnjevanje ostalih obljub, kot sta okrepitev štipendijske politike in karierna dinamika.

V uvodnem delu srečanja je sodelavec Asociacije Jernej Kaluža izpostavil nekatere osnovne značilnosti in podatke glede trenutnega položaja samozaposlenih v kulturi. Pri tem je izpostavil vlogo različnih zakonodaj, ki določajo položaj samozaposlenega (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Uredba o samozaposlenih v kulturi, Zakon o dohodnini, Zakon o delovnih razmerjih itd.) in različnih institucij, s katerimi ima samozaposleni v kulturi tako ali drugače opravka (Ministrstvo za kulturo, FURS, AJPES itd.).

Med statističnimi podatki o samozaposlenih v kulturi je bila izpostavljena dohodkovna neenakost med samozaposlenimi, pri čemer še posebej izstopata podatka, da je kar 1/3 samozaposlenih v kulturi pod pragom revščine in da jih ½ ne dosega minimalne plače. Revščina, ki je posledica tovrstne situacije, je gotovo eden izmed izzivov, s katerim se bodo morale soočiti vse politike in iniciative, ki bodo skušale urejati položaj samozaposlenih v bližnji prihodnosti.

Drugi podatek, ki izstopa, je podatek o večanju števila samozaposlenih, kakor tudi večanje proračunskega deleža, ki ga samozaposlenim namenjajo na ministrstvu za kulturo. V začetku leta 2019 je tako imelo status samozaposlenega približno 3020 oseb, od tega jih je imelo 2207 priznano tudi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost.

Poleg tega so bili izpostavljeni zakonski nastavki, ki že obstajajo in bi lahko izboljšali položaj samozaposlenih v kulturi, vendar se v praksi ne izvajajo, denimo 82.b člen ZUJIK-a, ki določa primerljivo plačilo za delo v javnih zavodih med samozaposlenimi v kulturi in zaposlenimi, ali 82a člen istega zakona, ki govori o tem, da lahko ministrstvo za kulturo določenim samozaposlenim zagotovi izvajanje računovodstva.

Uvodni splošni predstavitvi so sledile predstavitve posameznih članov in članic dialoške skupine, ki so problematiko samozaposlenih v kulturi predstavili vsak iz perspektive področja, v katerem pretežno delujejo. Predsednik dialoške skupine Rok Vevar je tako predstavil področje sodobnega plesa, Milko Lazar področje sodobne resna glasbe, Barbara Pregelj področje prevajalstva in Ana Čigon področje vizualne umetnosti.

Jernej Kaluža je predstavil stališča Asociacije, ki se jim približujejo tudi nekatera določila koalicijske pogodbe, zato je smiselno izhajati tudi iz političnih zavez aktualne vlade. V koalicijski pogodbi je med drugim navedeno, da bi bilo potrebno sredstva za samozaposlene v kulturi in nevladnih organizacijah do leta 2020 podvojiti. Bistveno povečanje sredstev, ki so namenjena samozaposlenim v kulturi, predstavlja tudi predpogoj za uresničevanje ostalih v koalicijski pogodbi navedenih ukrepov, kot sta okrepitev štipendijske politike in uvedba karierne dinamike. Ker so se zasnutki proračuna za leto 2020 že začeli oblikovati, se nam trenutno tudi zdi pravi čas za javni pritisk na koalicijo glede izpolnjevanja zavez, ki si jih je zastavila sama. Menimo, da bi se tej pobudi moralo pridružiti tudi ministrstvo za kulturo.

Ob koncu dialoške skupine smo se dogovorili za naslednje srečanje dialoške skupine, kakor tudi za delavnico, katere namen je vzpostavitev dialoga glede novega predloga nacionalnega programa za kulturo. Delavnica bo potekala v širši sestavi, saj bodo na njej sodelovali tako člani dialoške skupine za samozaposlene v kulturi, kot tudi člani dialoške skupine za nevladne organizacije.