Prvi dan v oktobru se je odvila Šola za župane, na kateri je civilna družba skušala odpreti tematike, za katere si želimo, da bi bile prepoznane s strani bodočih županov in vključene v projekcije razvoja lokalnih okolji.
Šola za župane je plod sodelovanja regijskih stičišč za NVO in se je odvila v vseh regijskih centrih po Sloveniji. V različnih krajih so se dotaknili različnih vsebinskih vprašanj, kot so kultura, prostor, sociala in podobno, Asociacija pa je bila povabljena, da predstavi stanje, pričakovanja in priložnosti glede nevladnega sektorja v kulturi.
Anela Klemenc Bešo, strokovna vodja Asociacije, je v predstavitvi za Šolo za župane, ki je usmerjena v lokalne volitve 2018, zajela nekaj ključnih, empirično dokazanih dejstev, glede vpliva kulture na družbo in posameznika, ob tem pa se je oprla na raziskavo The Value of Arts and Culture to People and Society, ki jo je leta 2011 izvedel Arts Council England. Raziskava se osredotoča na različna področja, pri čemer je, na primer, za področje ekonomije in gospodarstva zanimivo, da se je izkazalo, da vsak investirani funt javnih sredstev v kulturo, preko multiplikatornih učinkov, v širšem gospodarstvu generira 2,01 funta povratnih sredstev.
Kultura vpliva tudi na izobraževanje oziroma izobraženost, saj vključevanje v raznovrstne umetniške in kulturne aktivnosti izboljšuje pismenost in matematične veščine. Kultura ima povezavo tudi z zdravstvom, saj so tisti, ki so se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega kulturnega dogodka, v 60% primerov poročali o boljšem zdravju kot tisti, ki se jih niso. Kultura ima vpliv tudi na širšo družbeno aktivnost, saj je z raziskavami bilo potrjeno, da je 20% večja verjetnost, da se bo srednješolec udeležil volitev, v kolikor se vključuje v kulturno umetniške aktivnosti.
V drugem delu je Asociacija predstavila nekaj ključnih ugotovitev iz nedavno opravljene Analize pogojev delovanja profesionalnih nevladnih organizacij v kulturi na lokalnem nivoju. Rezultati so pokazali, da bi bilo potrebno na lokalnem nivoju poskrbeti za bolj trajnostno in razvojno financiranje nevladnih organizacij, kar bi vsaj v določenih segmentih omogočila preskok iz ljubiteljskih pogojev ukvarjana s kulturo v poklicno. Pomemben izziv predstavljajo tudi lokalni programi za kulturo, ki v številnih primerih po občinah še vedno sploh niso sprejeti, v drugih primerih pa so bodisi pomanjkljivi, bodisi so oblikovani zgolj kot opis stanja brez pravega razvojnega naboja.
Poleg navedenega je bilo na predstavitvi izpostavljeno tudi, da je potrebno v prihodnje več pozornosti posvetiti medsektorskemu povezovanju še posebaj pri načrtovanju razvoja lokalnih skupnosti. Veliko prostora za razvoj je tudi onkraj obstoječih praks, kar pomeni, da bi se lahko razvoj kulture razumelo tudi na ravni regijskega in medregijskega (so)delovanja, razmislili bi lahko o mednarodnem sodelovanju, o vključevanju fundacij, itd. Možnosti za razvoj kulture so tudi pri nastavljanju lokalnih specifik in povezovanju slednjih z kulturno ponudbo in produkcijo.
Ker si v Asociaciji že vrsto let prizadevamo za razvoj nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, smo županskim kandidatom predstavili tudi možnost aktivnega sodelovanja v bodoče, saj menimo, da lahko z znanjem in s številnimi izkušnjami pripomoremo, da bo kultura v Sloveniji tudi na lokalnem nivoju beležila boljše rezultate in bo lahko pripomogla k nekaterim od pozitivnih vplivov, ki smo jih izpostavili v uvodno navedeni raziskavi.