Konferenca odprla ključne izzive NVO glede EPK 2025

Nacionalna konferenca o vključevanju NVO v Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK) se je odvila 18.9.2018 v Novi Gorici, Asociacija pa je pri organizaciji sodelovala kot vsebinski partner. Konferenca je bila izjemno dobro obiskana, razprave pa so odprle številna relevantna vprašanja.

Program konference je iz različnih zornih kotov osvetlil tematike, ki se sicer odpirajo ob pridobivanju in izvajanju EPK. Dogodek je najprej pogledal v preteklost, torej na EPK Maribor 2012, zajeta je bila mednarodna razsežnost z EPK Rijeka 2020, naposled pa smo se obrnili še v prihodnost, to je na EPK 2025 in dlje.

Na samem začetku smo se z govorci, ki so bili na različnih ravneh vključeni v EPK Maribor 2012, pogovarjali o pozitivnih in negativnih izkušnjah z nazivom. Pogovor bi lahko označili kot realističen, zbrani pa so se strinjali, da so kljub velikim izzivom, tako ustvarjalci v Mariboru, kot širše, uspeli doseči tudi nekatere pozitivne spremembe, prav tako je moč pomen v nadaljnjem razvoju kulture v Mariboru pripisati tudi sami izkušnji z izvedbo tako obsežnega projekta, četudi je ta, kot rečeno, beležila več pomanjkljivosti.

Marta Gregorčič, ki je izvajala enega uspešnejših projektov EPK 2012 Urbane brazde je predstavila način dela projekta in skušala opisati nekatere trajnostne učinke takratnega dogajanja. Pomembno je tudi zavedanje, ki ga je izrazila Gregorčič, da so v vseh lokalnih skupnosti med različnimi akterji v kulturi vzpostavljena razmerja in da velik projekt kot je EPK močno posega v ustaljena razmerja, kar pogosto povzroča različne tenzije. S tega vidika je smiselno, da se tovrstni projekti pričnejo pripravljati pravočasno, tako da ne pride do velikih sprememb prehitro, saj to ogroža tako vzpostavljena razmerja, kot tudi izvedbo programov. Zoran Petrovič iz Zavoda Moment je poudaril, da EPK Maribor vsekakor predstavlja prelomnico, da morda v vseh ozirih ni bila nujno tudi pozitivna prelomnica, a da je naslov kot tak pripomogel tudi k razumevanju širše družbene in kulturno-politične realnosti.

Mitja Čander je orisal svoje videnje dogajanja v času EPK Maribor, kjer je deloval kot programski direktor in ob tem poudaril, da so bili pogosto problematični tudi previsoki apetiti vseh akterjev, izvajalcev programa EPK. Peter Tomaž Dobrila, ki je pripravil kandidaturo mestne občine Maribor je izpostavil nekatere ključne momente kako je kandidatura bila oblikovana ter kako je potekal prehod iz priprave kandidature, ki je vzniknila v nevladnem sektorju, v mestne in državne strukture, ko je bi naziv pridobljen. Strnjeno bi lahko ta del konference sklenili v treh točkah in sicer da je potrebno že v fazi priprav projekte finančno realno ovrednotiti, da je potrebno s pripravami pričeti pravočasno predvsem v okviru zavedanja vzpostavljanja novih razmerji med izvajalci, kar lahko ob prehitrem tempu povzroča velike napetosti, glede nevladnega sektorja pa še ugotovitev, da je v vseh fazah priprave in izvedbe EPK potrebno imeti v mislih tudi zagotavljanje eksplicitnih trajnostnih učinkov.

V začetku drugega dela konference je direktorica EPK Rijeka 2020 Emina Višnić predstavila nekatere ključne dejavnosti in načine izvrševanja priprav na izvedbo naziva. Med drugim je spregovorila o čisto tehničnih aspektih organiziranja delovanja, o načinih poseganja v širši prostor, načinih ozaveščanja o pridobitvi naziva in tudi o samem procesu pridobivanja naziva. Predstavila je tudi nekatere konkretne projekte, ker si še posebej želijo trajnostne učinke: na primer razvoj občinstva, razvoj znanj in kapacitet znotraj NVO in ostalih akterjev, da bodo lahko opolnomočeno prispevali k izvedbi EPK, povezovanje kulture z gospodarstvom. Višnić je navedla tudi posamezne infrastrukturne projekte, kjer je izpostavila pomen oblikovanja vsaj enega elementa, ki bo zanimiv za širok spekter javnosti in je zanimiv tudi medijem. V primeru EPK Rijeka načrtujejo, da bo to obnovljena ladja Galeb, s katero je plul nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz -Tito. Glede kandidatur je gostja izrazila stališče, da morajo mesta, ki kandidirajo, pripraviti predvsem realističen program. Programi, ki so finančno preambiciozni ali na predstavitvi ne odražajo tega, kar bi se realno lahko zgodilo, po mnenju Višnić nimajo možnosti za uspeh. Ponovno je bila poudarjena tudi časovna komponenta, kjer je nujno, da se pričnejo priprave na kandidaturo in izvedbo projektov dovolj zgodaj.

V zadnjem panelu je pogovor potekal s predstavniki občin, ki so svojo kandidaturo že napovedale. V uvodu so bili razgrnjeni predvsem nekateri kvantitativni podatki, kot so deleži za kulturo in znotraj proračuna za kulturo delež za nevladni sektor, ter projekcije kako se bodo finance spreminjale glede na dejstvo priprave občine na kandidaturo za EPK 2025. Glede komunikacije z nevladnim sektorjem je Mateja Demšič iz Mestne občine Ljubljana (MOL) izpostavila delovanje dialoške skupine, ki se sestaja relativno redno in kjer se skuša strukturirano nasloviti pomembnejša vprašanja v odnosu med MOL in NVO. Mestna občina Nova Gorica (MONG) pozna podoben način komunikacije, ki pa se odvija po potrebi, medtem ko v občini Lendavi z nevladnim sektorjem komunicirajo predvsem preko krovnih organizacij torej Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS) in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Pogoji za razvoj poklicnih NVO se med občinami razlikujejo, vendar so vsi sogovorniki prepoznali potrebo po izboljšanju stanja.

Ana Ugrin Zavrtanik iz MONG je poudarila tudi vpliv zakonodaje, ki pogosto onemogoča, da bi se posamezni premiki vezani na področje kulture v lokalnih skupnostih odvijali hitreje, prav tako se ji zdi pomembno, da bi se v svojih stališčih najprej poenotili v nevladnem sektorju. Mateja Demšič je izrazila mnenje, da morajo občine same koncipirati pripravo in izvedbo EPK, kajti zgolj v primeru, da tako pripravljalci, kot širši krog zaposlenih na občini verjamejo v pomen projekta, ima slednji tudi možnost za uspeh. Dejan Süč iz občine Lendava pa je poudaril pomen trajnostnih učinkov, saj projekt EPK razumejo v Lendavi kot razvojni projekt in upajo, da bo na vseh področjih kulture in umetnosti v občini prišlo do prebojev. Vsi predstavniki iz lokalnih skupnosti so poudarili vlogo države pri prepoznavanju in podpiranju projekta EPK 2025.

Na dogodku je bil prisoten tudi novi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki se je strinjal, da je EPK projekt nacionalnega pomena, ob tem pa izrazil stališče, da bodo sredstva, ki bodo zagotovljena s strani države, morala biti zagotovljena dodatno s strani Vlade RS. Sam razume kulturo kot ekosistem, kjer so pomembni vsi deležniki, tako javni zavodi kot nevladni sektor in ljubiteljska kultura in vsi bi morali dobiti svoj pomen in priložnost tudi v okviru EPK.

Nacionalna konferenca o vključevanju NVO v EPK je s tem dosegla svoj namen, saj so bili dobro osvetljeni vsi pomembnejši parametri obravnavane tematike. Ključna sporočila skupna vsem gostom konference so: da mora biti nevladni sektor polnopravno vključen v pripravo in izvedbo EPK, da morajo biti pravočasno zagotovljeni pogoji za razvoj sektorja in naposled, da je potrebno poskrbeti tudi za trajnosti razvoj NVO v kulturi.

Posnetek: Izkušnje z vključevanjem NVO v EPK Maribor 2012.

 

Posnetek: Predstavitev vključevanja NVO v EPK Rijeka 2020

 

Posnetek: Priprave na EPK 2025