Zahteve NVO in samozaposlenih v kulturi #časzakulturo

Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.

Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.

Naša pričakovanja so:
1. CILJ: Razvojno naravnana kulturna politika na področju NVO in samozaposlenih.
UKREP: Sprejetje področne strategije razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Iz nje sledijo vsi ostali ukrepi v zakonskih predpisih in razpisnih mehanizmih.
ZAKAJ: Tovrstna strategija, ki mora biti nujno sprejeta v dialogu s stroko, bo omogočila strukturiran razvoj obeh sektorjev, ki sta trenutno prepuščena stihijskim ukrepom, ki javnost razdvajajo, rezultatov pa ne prinašajo.

2. CILJ: Reforme in reorganizacija ministrstva za kulturo.
UKREP: Uvedba posebnega mesta uradnika v kabinetu ministra/ce za kulturo, zadolženega za dialog z NVO in samozaposlenimi, predlaganega s strani strokovne javnosti.
ZAKAJ: V preteklih letih se je izkazalo, da pomanjkljiva komunikacija ministrstva s strokovno javnostjo na področju NVO in samozaposlenih povzroča veliko težav pri sprejemanju predpisov. Imenovanje posebnega svetovalca, ki ima stik s terenom in strokovnimi društvi, je lahko korak k večji dialoškosti ministrstva.

3. CILJ: Civilni dialog s kulturniško javnostjo in stroko.
UKREP: Dialoški skupini za samozaposlene in nevladne organizacije se kot temeljni mehanizem civilnega dialoga vpišeta v krovni zakon v kulturi, predvidi se način njihovega imenovanja (ki mora priti s strani stroke) ter načina delovanja (Ministrstvo RS za kulturo se mora na sklepe odzivati ter predhodno z njimi usklajevati zakonske predloge).
ZAKAJ: Skupini predstavljata temelj civilnega dialoga, a so način imenovanja, ki ne odraža volje zainteresirane javnosti, njuna velikost, ki je prevelika, ter način delovanja, ki ni zavezujoč, povzročili, da skupini nista bili učinkoviti način komuniciranja med Ministrstvom RS za kulturo in strokovno javnostjo.

4. CILJ: Več sredstev za NVO in samozaposlene.
UKREP: Sredstva za profesionalni del NVO sektorja ter samozaposlene se morajo podvojiti (iz zdajšnjih približno 4,5 milijonov evrov letno na 9). Uvede se samostojna proračunska postavka v proračunu Ministrstva RS za kulturo.
ZAKAJ: Nevladni sektor in samozaposleni po eni strani predstavljajo najbolj agilen, prepoznaven, uspešen in prodoren del umetnosti, ki pa je po drugi najbolj finančno podhranjen, prekaren in nestabilen ter je nenehno podvržen varčevalnim ukrepom. Povišanje sredstev v produkcijo žive sodobne umetnosti je zato nujno.

5. CILJ: Reforma razpisnih mehanizmov in delovanja komisij za NVO in samozaposlene.
UKREP: Uvedba in reforma različnih razpisnih mehanizmov za različne velikosti NVO – od mladih do visoko razvitih NVO (enoletni in večletni projektni razpis, razpis za festivale, 4 letni programski razpis, koncesije). Razpisi za samozaposlene (predvsem štipendije brez starostne omejitve). Ponovna uvedba obvestila pred odločbo. Fokusne skupine pred objavami razpisov. Reforma delovanja in imenovanja komisij ter kriterijev, po katerih odločajo. Debirokratizacija postopkov.
ZAKAJ: Razpisni mehanizmi so po eni strani podvrženi proračunskim rezom, po drugi pa v proces javnost nima zaupanja, saj so odločitve komisij pogosto netransparentne, pomanjkljive in nestrokovne, kriteriji pa niso stimulativni za razvoj umetnosti. Zato je nujna celostna reforma razpisnih mehanizmov.

6. CILJ: Zapis usklajene definicije poklicnih NVO v kulturi v krovno zakonodajo.
UKREP: Definicija je bila s strani strokovne nevladniške javnosti že usklajena, zato je nujno, da se takšna zapiše v Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi.
ZAKAJ: Po dveh desetletjih je čas, da se v Zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi prepozna poklicne nevladne organizacije kot enega izmed ključnih gradnikov kulturne krajine, saj lahko iz te definicije nosilcev javnega interesa izhajajo tudi vsi ostali sistematični ukrepi in podpora.

7. CILJ: Ureditev hladnega pogona za NVO (neprogramski stroški).
UKREP: Uvedba ločene postavke (poleg podpore programov) za plače, investicije, vzdrževanje prostorov (elektrika, najem itn.).
ZAKAJ: Krovni zakon pravi, da morajo biti NVO v kulturi financirani primerljivo z javnim sektorjem, ki pozna tovrstno razdelitev postavk, a se NVO sofinancira le program ne pa tudi nujna infrastruktura, ki je potrebna za izvajanje tega programa. Uvedba tega mehanizma bi omogočila bližanje pogojev vseh izvajalcev javnega interesa v kulturi.

8. CILJ: Uvedba drsnega cenzusa, karierne dinamike in zdravstvene oskrbe za samozaposlene.
UKREP: Ustrezna sprememba ZUJIK-a in Uredbe o samozaposlenih. Drsni cenzus bi omogočil razvojne preboje za samozaposlene. Karierna dinamika bi uvedla potrebne instrumente spodbude za mlade ustvarjalce, tiste na vrhuncu in tiste na koncu kariere, ki potrebujejo drugačno obliko podpore. Zdravstvena oskrba mora priznati bolniško nadomestilo tudi zaradi poklicnih poškodb, nadomestilo se mora izplačevati prej kot v 30 dneh, hkrati pa mora biti višje. MK mora financirati preventivne zdravstvene preglede za samozaposlene v kulturi.
ZAKAJ: Ti ukrepi bi omogočili, da je status samozaposlenih v kulturi bolj stimulativen ter prilagojen potrebam na terenu.

9. CILJ: Dvig zaposlovanja v NVO sektorju v kulturi.
UKREP: Ciljani razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve.
ZAKAJ: zaposlitev za celotni NVO sektor v državi je globoko pod evropskim povprečjem, še posebej to velja za kulturo. Nujno je poskrbeti, da bodo razpisi takšni, da bodo dejansko omogočali zaposlitev primernih kadrov, ki bodo lahko skrbeli tudi za iskanje drugih virov financiranja svojih organizacij.

10. CILJ: Podpora podpornim programom (tudi podpora vsebinske mreže za NVO in servisa za samozaposlene), pridobivanju evropskih sredstev (sofinanciranje) in medsektorskemu povezovanju (kulturni turizem, kulturno-umetnostna vzgoja, rezidence itn.).
UKREP: Financiranje vsebinske mreže za NVO in samozaposlene v kulturi. Prenos javnih storitev na NVO v obliki uvedbe servisa za samozaposlene v kulturi. Povečanje deleža za sofinanciranje evropskih programov. Sprejem strategije kulturnega turizma, rezidenčne mreže in kulturno-umetnostne vzgoje s posebnim ozirom na vlogo NVO sektorja.
ZAKAJ: Za uspešno in razvojno prebojno delovanje NVO sektorja je nujna tudi profesionalna in sistematična podpora izvajalcem, ki jo najbolje lahko izvajajo prav NVO-ji sami. To tako MK kot upravičencem omogoča lajšanje birokratskih bremen, večjo stopnjo zaupanja in dialoga ter posledično večje možnosti za razvoj sektorja kot celote.