Analiza mandata 2014-2018: mrtvi tek za kulturo

Asociacija je danes pripravila tradicionalno novinarsko konferenco pred kulturnim praznikom, s katero vsako leto ocenimo stanje v kulturi v preteklem letu.

Letos smo potegnili črto pod celoten mandat kulturnega ministrstva pod vlado Mira Cerarja in na podlagi analize zakonodajnih sprememb ugotovili, da je kultura zaradi nerazvojne politike in škodljivih sprememb pretekla štiri leta tekla mrtvi tek. V nadaljevanju vabimo k branju sporočila za javnost ter celotne analize mandata.

V štirih letih vlade Mira Cerarja smo imeli kulturniki dva ministra. Mandat se je začel s smelimi obljubami o velikopoteznih spremembah kulturnega modela, končuje pa se s pozivi k odstopu ministra zavoljo rokohitrskih poskusov implementacije parcialnih rešitev, ki bodo kulturi le škodovale.

Če potegnemo črto pod štiriletni mandat, vidimo, da je večina zavez iz koalicijske pogodbe ostala neizpolnjenih, še več, pogosto se je vršila politika v diametralno nasprotni smeri. Po štirih letih smo nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi na slabšem, kot smo bili, praktično nobenega predloga, ki je bil usklajen z ustvarjalci in stroko, ministrstvo ni sprejelo. V zadnjem letu in pol so vse večje zakonske rešitve na področju NVO in samozaposlenih naletele na široko neodobravanje in nasprotovanje javnosti, zadnji tovrstni primer pa sta Nacionalni program za kulturo (NPK) in novela krovnega zakona v kulturi ZUJIK.

Brez dialoga in razvoja za NVO
Pregled koalicijske pogodbe glede nevladnega sektorja kaže porazno sliko. Temeljno določilo, ki govori o tem, da bodo pristojni stremeli h »…krepitvi dialoga ministrstva z vsemi deležniki na področju kulture, še posebej z nevladnim sektorjem,« je bilo v celoti poteptano. Prva in osrednja točka koalicijske pogodbe ostaja neizpolnjena, in tako po štirih letih še vedno nimamo novega kulturnega modela. Z različnimi škodljivimi posegi v razpise je ministrstvo ogrozilo tudi del druge točke koalicijske pogodbe, ki govori o večanju »kompatibilnosti slovenskih deležnikov s programom in finančnim virom Ustvarjalne Evrope.« Podobno je s četrtim ciljem koalicijske pogodbe, ki govori o odpravi administrativnih ovir in vključevanju deležnikov v zasnovo in evalviranje financiranja. Osma točka govori o prenovi medijske zakonodaje, a v štirih letih nismo dobili drugega kot predloge kozmetičnih popravkov in še vedno nesprejete strategije o razvoju medijev, ki ni vključevala predlogov nevladnikov.

Porazno je, da ministrstvo vztraja na nedialogu glede razpisnih mehanizmov, z rezultati zamuja in reže tako sredstva, kot organizacije iz polja stabilnega financiranja. Še vedno čakamo in pričakujemo, da ministrstvo najde dodatna sredstva za neizbrane organizacije v kulturi na programskem razpisu za NVO ter prerazporedi neporabljena sredstva. Pričakujemo tudi, da se povečajo sredstva na splošno za vse programe in projekte nevladnih organizacij in samozaposlenih, tako v okviru programskih in večletnih ter enoletnih projektnih razpisov. Čim prej se mora zaključiti ocenjevanje večletnih projektov in objaviti rezultate večletnega razpisa. Takoj naj se objavi razpis za enoletne projekte, ki so vitalnega pomena za razvoj nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. V tem trenutku se tudi množijo tožbe na upravnem sodišču s strani na programskem razpisu neizbranih nevladnih organizacij, ministrstvo pa za nastalo situacijo še vedno ni prevzelo odgovornosti.

Nov ZUJIK, ministrstvo in minister nimajo legitimnosti
Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu delovalo izrazito proti kulturi in kulturnikom. Čeprav je politična odgovornost za nastalo situacijo zagotovo na ministru za kulturo, pa menimo, da je težava v celotni administraciji, zato je nujna takojšnja reforma ministrstva za kulturo kot celote.

Ministrstvo nekaj mesecev pred volitvami v tovrstnem vzdušju, brez zaupanja strokovne in kulturniške javnosti, nima legitimnosti za nove zakonske predloge, še najmanj pa za temeljite posege v krovno zakonodajo, kot sta ZUJIK in NPK. Slednji je doživel popoln poraz na polju javnega mnenja, saj ga razen ministrstva ne podpira nihče, še več, vsi kulturniki, od javnih zavodov do samozaposlenih mu skupno ostro nasprotujemo. Minister hoče s hitenjem z novelo ZUJIK-a vse sporne predloge iz NPK zdaj vnesti v zakon, s čimer želi po svojih besedah pridobiti politično zavezo za kasnejši sprejem NPK. Na tak način se čas javne razprave neupravičeno skrajšuje in brezglavo hiti s spornimi predlogi, ki bodo imeli dolgoročne posledice za nevladni sektor in samozaposlene, na kar ne moremo pristati.

Zato od premiera Mira Cerarja pričakujemo, da ministra za kulturo pozove k umiku NPK in ZUJIK ali odstopu s funkcije ministra, ministrstvo za kulturo pa naj do volitev opravlja le tekoče posle. Hkrati od političnih strank, ki vstopajo v predvolilno bitko, pričakujemo, da se jasno opredelijo do naslednjih zahtev in pričakovanj nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi:

NAŠE ZAHTEVE SO:
1. Razvojno naravnana kulturna politika na področju NVO in samozaposlenih.
2. Reforme in reorganizacija ministrstva za kulturo.
3. Upoštevanje stroke, zainteresirane javnosti in civilne družbe ter konstruktivni dialog.
4. Več sredstev za NVO in samozaposlene.
5. Reforma razpisnih mehanizmov in delovanja komisij za NVO in samozaposlene.
6. Zapis usklajene definicije poklicnih NVO v kulturi v krovno zakonodajo.
7. Ureditev neprogramskih stroškov za NVO.
8. Uvedba karierne dinamike, drsnega statusa in izboljšanje bolniških za samozaposlene.
9. Dvig zaposlovanja v NVO sektorju v kulturi.
10. Podpora pridobivanju evropskih sredstev, podpornim programom in medsektorskemu povezovanju.

Zgoraj zapisane zahteve izhajajo iz let usklajevanj in dogovarjanj med stroko in ustvarjalci s področja neodvisne kulture, ki jih ustvarjalci vztrajno podajamo eni ministrski garnituri za drugo. Čas je, da se te predloge začne jemati resno, saj je le partnerski dialog o teh izzivih in rešitvah lahko pot iz začaranega kroga stagnacije in nazadovanja nevladne kulture. Le tako bo lahko sporočilo ob kulturnem prazniku prihodnje leto morda malce bolj optimistično kot letos.

Celotno analizo mandata 2014-2018 na področju neodvisne kulture si lahko preberete na tej povezavi.

Deli