Poročilo s konference Konzorcija vsebinskih mrež

Asociacija in drugi konzorcijski partnerji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije smo 6. decembra 2017 v Hiši Evropske unije v Ljubljani organizirali konferenco Soodločanje: Ali civilna družba sodeluje pri soodločanju? 

V skladu s temo se je pogovor na vseh treh diskusijah dotikal vprašanja, koliko civilna družba dejansko sodeluje pri soodločanju na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

V prvi diskusiji so se govorke in govorci osredotočili na lokalno raven. Davor Buinjac iz oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL) je povedal, da MOL  za kulturne programe nevladnih organizacij nameni približno 3 milijone evrov letno, od tega za profesionalne organizacije okoli 2 milijona. Predstavil je delovanje projektne skupine za trajni dialog med nevladnimi organizacijami (NVO) in Mestno občino Ljubljana, ki je glavna oblika trajnega sodelovanja med MOL in predstavniki NVO.

V tej diskusiji je sodelovala tudi Inga Remeta, podpredsednica Asociacije, ki je povedala da je bila ambicija predstavnikov NVO v tej dialoški skupini, da zaobjamejo celotno vsebinsko področje delovanja. Povedala je, da je še vedno aktualno vprašanje, kaj uspejo predstavniki NVO doseči in izpostavila, da je delo v takšnih skupinah tek na dolge proge in da so premiki majhni, vendar so. Ocenjuje, da je praksa zato koristna, in da se pogoji dela v občini za NVO in samozaposlene tudi zaradi trajnega prostora za dialog premikajo na bolje. V diskusiji sta sodelovala tudi Matic Primc in predstavnica občine Ajdovščina, ki sta govorila o participativnem proračunu.

V drugem delu diskusije, ki jo je moderiral Albin Keuc iz Sloge, so se Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo, Franci Zlatar iz Slovenske Filantropije ter Tomas Tišler z Direktorata za informacijsko družbo osredotočili na državno raven in naslovili vprašanje reprezentativnosti – kdo je oz. kdo predstavlja civilno družbo pri soodločanju.

Tretji del konference, ki ga je moderirala Tina Divjak s CNVOS, je bil posvečen vključevanju civilne družbe v odločanje na naddržavni ravni – v Evropski uniji. Debata, v kateri so sodelovali Barbara Grabowska-Moroz s Helsinki Foundation for Human Rights, Dóra Papp iz Krétakör Foundation ter Zoran Stančič iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je v tretjem delu razširila tudi na vključevanje civilne družbe v odločanje v drugih evropskih državah.