Zadeva »fiktivci«: dokazuje naj država

Foto@P.A.R.A.S.I.T.E.

V sklopu javne razprave smo se na Asociaciji odzvali na predlagane spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim ministrstvo za delo izpolnjuje nalogo ustavnega sodišča, ki je na podlagi opozorila Asociacije in postopka urada varuhinje človekovih pravic razsodilo, da je pripisovanje fiktivnih prihodkov neustavno.

Želimo si, da se v novem zakonu breme dokazovanja realnega dohodka samozaposlenih v kulturi ne prenaša na posameznika, temveč na center za socialno delo (CSD).

V Asociaciji smo vrsto let opozarjali na nepravično ureditev 14. člena ZUPJS, ki je samozaposlenim v kulturi pripisoval t.i. fiktivne prihodke v primeru nedoseganja 75 odstotkov bruto minimalne plače. Posledično je bil najšibkejšim samozaposlenim v kulturi močno otežen dostop do socialnih transferjev. Na to smo leta 2015 opozorili tudi varuhinjo človekovih pravic, ki je na našo pobudo vložila ustavno presojo omenjenega člena. Ustavno sodišče je našim argumentom pritrdilo.

Veseli nas, da se je ministrstvo za delo, skladno s sklepom ustavnega sodišča, odločilo odpraviti anomalijo v zakonu. Načeloma predlog, ki so ga pripravili, pozdravljamo, vseeno pa predlagamo nekaj manjših sprememb, za katere verjamemo, da bodo lahko bistveno izboljšale pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi.

Od odločitve ustavnega sodišča julija 2016 o neustavnosti tega člena zakona (ki je že omogočala individualno dokazovanje realnega prihodka), so CSD po naših informacijah od posameznikov zahtevali, da realen prihodek dokažejo s sodnim izvedencem, pri čemer niti ni bilo jasno, ali se bo njegovo plačilo lahko štelo med stroške postopka.

Menimo, da z bolj jasno opredelitvijo, kako lahko posameznik dokaže realen dohodek (ki sodnega izvedenca sicer dopušča, ni pa to prva pot, temveč zgolj izjema), pustimo manj prostora stihijskim odločitvam posameznega CSD ter zagotavljamo uveljavljanje enotne prakse za vse. Hkrati s tem zagotovimo tudi, da socialno najšibkejši del samozaposlenih ni podvržen potencialnim dodatnim stroškom postopka, ta pa ostaja pregleden, jasen in splošno dostopen.

S tem tudi jasneje omogočimo tistim, ki so status šele pridobili (praviloma mladi in posledično še bolj prekarizirani), da lahko tudi v primeru, da še niso oddali letne dohodninske napovedi, svoj realni dohodek dokazujejo že po krajšem obdobju delovanja (denimo zadnjih treh mesecih, kot je uveljavljena praksa za socialne transferje). S tem onemogočimo tolmačenje zakona, da tisti, ki poslovanje šele začenjajo, ne morejo biti upravičeni do realnega obračuna dohodkov, temveč se jim še vedno pripiše fiktivni prihodek.

Naše pripombe si v celoti lahko preberete na tej povezavi.