Asociacija je lansko leto skupaj z Novičnikom za samozaposlene opozorila varuhinjo človekovih pravic o nepravični in po našem mnenju neustavni ureditvi pripisovanja fiktivnih prihodkov samozaposlenim, ki ne dosegajo 75 % bruto minimalne plače.
Temu je zdaj pritrdilo tudi ustavno sodišče, kamor je varuhinja človekovih pravic lani po našem opozorilu vložila pobudo za ustavno presojo.
Odločba ustavnega sodišča je pomembna zmaga za vse prekarne delavke in delavce, tako v kulturi kot širše, ki so podvrženi vse večji s.p.-izaciji in negotovim pogojem na trgu dela. Ustavno sodišče se je tako postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj je zakon preprosto domneval, da tisti, ki zaslužijo manj kot dve tretjini minimalne plače zagotovo skrivajo svoje prihodke od dela na črno. Dejstvo je, da trideset odstotkov samozaposlenih v kulturi dejansko živi pod pragom revščine. Zato je prav da po sklepu ustavnega sodišča tudi zakonodajalci priznajo, da ljudje številni samozaposleni živijo v veliki socialni revščini in negotovosti.
Ustavno sodišče je v odločbi jasno zapisalo, da mora državni zbor v enem letu ustrezno spremeniti zakonodajo, ki jo mora ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripraviti v pol leta. Odgovorne na tem mestu pozivamo, da konstruktivno pristopijo k spremembi zakonodaje v skupno dobro najranljivejši populaciji med samozaposlenimi.
Ob tem pa je potrebno izpostaviti še, da odločba ustavnega sodišča predvideva, da morajo samozaposleni svojo pravico do nepripisovanja fiktivnih prihodkov uveljavljati individualno. To pomeni, da morajo ob zaprositvi za posamezni socialni transfer na centru za socialno delo dokazati svoje realne prihodke. V primeru, da se bodo soočali s težavami nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pa naj se čim prej obrnejo na urad varuha človekovih pravic.
Čeprav gre kot rečeno za pomembno zmago, pa moramo vseeno opozoriti, da je ključno izboljšati pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi do te mere, da zatekanje v socialne transferje ne bo potrebno. V letu 2015 je po podatkih CNVOS nevladni sektor zaposloval le 0,79 % aktivnega prebivalstva. Ocenjujemo, da NVO sektor v kulturi od tega ne odstopa. Sredstva, namenjena NVO v kulturi, pa so se v zadnjih letih vztrajno zmanjševala, ne glede na to, da so nevladniki pridobivali vire tudi iz nejavnih sredstev. Na tej točki zato pozivamo odgovorne na Ministrstvu za kulturo, da vzpostavijo stabilne pogoje za delovanje neodvisne kulturne scene, kot ključnega akterja v uresničevanju javnega interesa v kulturo.
Tukaj si lahko preberete sporočilo za javnost iz današnje novinarske konference. Posnetek iz novinarske konference je dostopen na spletni strani varuha človekovih pravic RS.