Na kratko: ne.
V tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Če lahko, delajte od doma. Če sodite v t.i. rizično skupino zaradi kroničnih bolezni, ni podlage za odreditev bolniškega staleža, na podlagi dejstva, da imate navedene bolezni. Posamezne družinske zdravnice izdajajo različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavko in delodajalko (izvajalko in naročnico). (vir ZZZS)
Na kratko: da.
Tiste, ki prestajajo karanteno na domu, so upravičene do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene. Višina znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno. Do nadomestila ste upravičene, če ste se odpravile v državo, ki je bila v času odhoda iz Republike Slovenije na zelenem ali oranžnem seznamu, in vam je ob prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če vam je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.
Prek informacijskega sistema FURS morate v 30 dneh od vročitve potrdila o karanteni predložiti vlogo za povračilo delno izgubljenega dohodka. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 31. oktobra 2020, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
NIJZ pa od 24. 10. 2020 uvaja tudi nov protokol odrejanja karantene. Ministrstvo za zdravje ne izdaje več odločb o karanteni, ampak si same pridobite potrdilo o tem po naslednjem postopku: samozaposlene, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo in ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožale drugih, na portalu eUprava izpolnijo obrazec za pridobitev potrdila o prestajanju karantene na domu. Potrdilo osebe vložijo v postopkih za povračilo nadomestila prihodka, skladno z interventno zakonodajo.
Pravici - »temeljni dohodek« in »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah v zakonu odgovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z različnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo. Npr: če boste najprej zaprosili za MTD, boste nato prestajali karanteno na domu in na tej podlagi zaprosili za nadomestilo, vam bodo nadomestilo zavrnili, saj ste že zaprosili za MTD. Če pa boste najprej zaradi prestajanja karantene na domu prosili za nadomestilo in nato za MTD, vam bodo na izplačani »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« izplačali še razliko do upravičenega višine zneska MTD.
Na kratko: da.
Tiste, ki so nezmožne opravljati delo zaradi višje sile obveznosti varstva otroka, so upravičene za delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šola, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalke.
Za povračilo delno izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema FURS oseba predloži vlogo, v 30-ih dneh pridobitve ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 31. decembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.
Pravici - temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z raličnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.
Nazadnje posodobljeno: 27.10.2020
Na kratko: da.
V tem primeru imate pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge. Na ZZZS opozarjajo, da sistem ni avtomatiziran, zato se vloge rešujejo na zahtevo stranke. Torej samozaposlene morajo, če želijo prejeti nadomestilo vložiti vlogo na ZZZS.
*za ostale bolezni velja kot prej: Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni za samozaposlene velja od 31. delovnega dne bolezni dalje (vir ZZZS). Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. (več v prispevku Samozaposleni in bolniška na spletni strani Asociacije)
Na kratko: Če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019, lahko samozaposlene predložijo izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2020.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) uvaja pomoč samozaposlenim in mikro podjetjem, in sicer v obliki izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.
Upravičenka do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, tj. če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 evrov na mesec za oktober, november in december 2020. Za samozaposlene, ki so pridobile pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, pa ta znaša 700 evrov na mesec. Tiste, ki niste samozaposlene za polni zavarovalni čas, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.
Vlogo za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vložijo preko informacijskega sistema FURS do 31. decembra 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
Na dan oddaje vloge za temeljni dohodek morajo biti plačane vse zapadle obveznosti dajatev in izpolnjene druge denarne davčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno pravo, in jih pobira davčni organ.
Pravici -- temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek -- se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, zarlične določbe se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.
Nazadnje posodobljeno 27. 10. 2020
Na kratko: da, upravičene so do sorazmernega deleža temeljnega dohodka.
Osebe, ki so delno samozaposlene in delno zaposlene, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
Samozaposlene morajo imeti na dan vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.
Na kratko: čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
20% padec prihodkov v 2020 glede na 2019 se ugotavlja glede na prihodke od prodaje, ki so določeni po pravilih o računovodstvu. Slovenski inštitut za revizijo nas je preusmeril na definicijo prihodkov po Slovenskem računovodskem standardu.V izkazu poslovnega izida se "Čisti prihodki iz prodaje" izkazujejo v AOP 110; v AOP 124 pa se izkazujejo 768 - Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije…).
Delovna štipendija, ki jo samozaposleni v kulturi lahko pridobijo na Ministrstvu za kulturo v okviru njihovega razpisa se knjižijo med "Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki" in se tako pri ugotavljanju upada prihodkov ne upošteva.
Temljeni dohodek (iz spomladnskih ali jesenkih ukrepov pomoči) se ne upošteva v primerjavi letnih prihodkov.
Nazadnje posodobljeno: 07.12.2020
Na kratko: da, več na https://solidarniskulturo.org/.
Zaradi epidemija SARS-CoV-2 so ogromno škodo in breme že utrpeli najbolj prekarizirane, to so tudi samozaposlene v kulturi. Mnoge so čez noč ostali brez dela, številne brez sredstev za najbolj osnovno preživetje. Zaslužki za samozaposlene v kulturi so pogosto skromni tudi v najboljših časih, saj statistika kaže, da jih več kot četrtina živi pod pragom revščine. To pomeni, da prihrankov za te hude čase nimajo in da so potrebni solidarnostne pomoči.
Za podporo najbolj ranljivim samozaposlenim v kulturi lahko nakažete sredstva na spodaj navedeni humanitarni račun Rdečega križa (RKS-OZ Ljubljana).
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Tržaška cesta 132, SI-1000 Ljubljana
DELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82
SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020
Več informacij lahko preberete tu.
Kako ustvarjalkam in ustvarjalcem ponuditi premostitveno pomoč pa si lahko preberete tudi na spletni strani Solidarni s kulturo: https://solidarniskulturo.org/
Galerija Media Nox vabi k branju intervjujev s samozaposlenimi v kulturi na portalu Koronakultura, prek katerega opozarjajo na težave, s katerimi se te srečujejo v času ukrepov zaradi koronavirusa.
Na kratko: psihologi in psihoterapevti so vam na voljo na št. 041 443 443.
Situacija, s katero se srečujemo, je izjemna in predstavlja izziv za vse. Če vas trenutne razmere obremenjujejo, so vam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. V ta namen so strokovnjakinje zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom.
Na spletni strani NIJZ lahko najdete seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore v zdravstvenih domovih v epidemološki situaciji s koronavirusom.
Na spletni strani vlade RS pa je objavljena telefonska številka 041 443 443, na kateri so vam na voljo izkušene psihologinje in psihoterapevtke vsak delavnik med 16. in 24. uro, konec tedna pa med 12. in 24. uro.
Na kratko: glede na povprečne mesečne prihodke.
Samozaposlene, ki niso poslovale v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pa so s poslovanjem začele šele v letu 2020, pa so do temeljnega dohodka upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.
Npr.: Povprečje prihodkov za celotno leto 2020 je za vsaj 20% manjše od prihodkov med 15.april in 31.avgust 2020.
Na kratko: Ni povsem jasno.
Zakon ne definira primera, kjer sta oba starša samozaposlena v kulturi, saj so v primeru samozaposlenih ukrepi povezani s fizično osebo z dejavnostjo in ne z osebnimi okoliščinami posameznic. V ZZUOOP je v 93. členu zapisano le: »(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je: – samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2.« V 95. členu pa: »V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohoda zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.«
Med tem je za zaposlene v 57. členu ZZUOOP v drug alineji jasno definirano, da je upravičenka do nadomestila plače le eden od staršev: »Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.«
Na kratko: Načeloma bolniška na mesečni temeljni dohodek ne vpliva.
Vprašanje smo naslovili na več pristojnih inštitucij, a žal do sedaj jasnega odgovora na vprašanje še nismo prejeli. Na FURS-u, ki sicer poudarja, da ni pristojen za tolmačenje zakona, interpretirajo bolniško kot dohodek iz delovnega razmerja in ne dohodek iz dejavnosti v skladu s 6. točko drugega odstavka 37. člena Zdoh-2. FURS tako podaja mnenje, da po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) bolniška ne spada med prihodke, ki se upoštevajo med prihodki in so definirani kot »čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo«. Slednje bi pomenilo, da bolniška ne vpliva na pridobitev MTD.
Glede vprašanja smo pridobili tudi pravno mnenje, iz katerega pa izhaja, da zakon takšnega primera ne obravnava in zato ni moč predvideti, kako se bodo stvari izvajale v praksi. Čeprav ZZUOOP ne predvideva izjeme bolniške, se hkrati postavlja vprašanje, kako bodo pristojne institucije opredelile upravičenost do nadomestil. Po drugi strani pa ZZUOOP določa, da je oseba upravičena do MTD le v primeru, ko opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic COVID-19.
Ob tem velja še opozorilo: ne glede na navedeno in glede na trenutno razlago FURS-a, ki bo izvajal izplačila MTD, ostaja dvom, da bo mogoče določilo 88. člena ZZUOOP tolmačiti drugače. V primeru vloženega zahtevka za mesečni temeljni dohodek in za izplačilo bolniškega nadomestila obstaja možnost, da bo upravičenka morala eno ali drugo vračati.
Na kratko: da.
Z dnem 23.12.2020 je bil v Uradnem listu objavljen sklep vlade o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Znotraj tega pa je bil podaljšan tudi Ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. do 92. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) in sicer se ta podaljša do 31. marca 2021.
Pojasnila o tem kako točno bo zapisan in v praksi interpretiran podaljšan ukrep, bodo predvidoma objavljena na spletnih straneh FURS.
Nazadnje posodobljeno dne 28.12.2020.
Na kratko: samozaposleni lahko do 31. marca 2021 zaprosijo za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov.
Pomoč v obliki povračila nekritih fiksnih stroškov ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE (PKP6) v členih od 109 do 113, pod pogojem, da ste na podlagi teh pomoči v svojih poslovnih knjigah pripoznali prihodke, oziroma da te pomoči znižujejo vašo neto izgubo (AOP 187) v izkazu poslovnega izida v upravičenem obdobju.
Vlada RS je dne 23. 12. 2020 s Sklepom o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, podaljšala veljavnost tega ukrepa do 31. marca 2021
Vloga za dodelitev pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je dostopna na eDavkih.
Več pojasnil najdete na FURS spletni strani pogostih vprašanj, ali na vladnih spletnih straneh.
Nazadnje posodobljeno: 25.01.2021
Na kratko: Samozapolsene lahko na podlagi enakih pogojev kot so bili določeni za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020, zaprosijo za pomoč za obdobje januar-marec 2021.
FURS v Pogostih vprašanjih glede PKP5 v točki 8.1. pojasnjuje: "Pogoji koriščenja izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka so določeni v ZZUOOP in se s podaljšanjem obdobja niso spreminjali. To pomeni, da ostajajo pogoji za upravičenost enaki, kot so bili pogoji za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020.
Upravičenci morajo še izpolnjevati pogoj upada prihodkov iz 91. člena ZZUOOP. To pomeni, da bo potrebno izkazati upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (oziroma 20 % upad glede na drugo relevantno obdobje v skladu s 91. členom ZZUOOP)."
Nazadnje posodobljeno: 25.01.2021