Odgovori kandidatov – Ljubljana

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Luka Mesec. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor:  Da, na listi Levice.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kot župan Ljubljane se bom zavzemal za mesto, kjer bo kultura del vsakdanjega življenja prebivalk in prebivalcev, Ljubljana pa bo v mednarodnem prostoru narekovala tempo kot prestolnica najbolj drzne urbane kulture v širši regiji. Moj program temelji na štirih stebrih. 

Prvič: Kultura v soseske. Del naše ideje, da mora Ljubljana postati mesto, kjer so vse temeljne storitve dosegljive v 15 minutah, temelji tudi na dostopu do kulture in to ne le v centru, ampak v čisto vsaki četrtni skupnosti. Kulturni domovi in centri tam, kjer že obstajajo, bodo postali središče kulturnega dogajanja, kjer jih ni, bomo za to našli rešitve. Takšni kulturni domovi bodo povezovali meščane različnih generacij, izboljšali kvaliteto življenja prebivalcev, preprečevali osamljenost starejših in v življenja vsak dan vnašali ustvarjalnost.  

Drugič: Kultura za vse. Življenje v Ljubljani je drago. Čeprav je kulturne ponudbe veliko, ta ni vsem dostopna pod enakimi pogoji. Zato bo eden ključnih ukrepov uvedba kulturne prepustnice, ki bo povezala kulturne ponudnike in prebivalcem Ljubljane po dostopni ceni omogočala, da do kulturnih vsebin dejansko lahko dostopajo ne glede na njihov socialni položaj.   

Tretjič: Kultura mladim. Mladim bomo zagotovili prostore za njihovo avtonomno ustvarjanje, poskrbeli, da jim bodo kulturne prireditve cenovno dostopne, vsebine pa sodobne, vključujoče in urbane. 

Četrtič: Kultura kulturnikom. Če želimo kakovostno umetnost za prebivalce, moramo poskrbeti, da ustvarjalci delujejo v kakovostnih pogojih, tako v javnih zavodih, kot v nevladnih organizacijah. To bomo zagotovili s stabilnim financiranjem, zagotavljanjem vadbenih, ateljejskih in delovnih prostorov, tudi za samostojne ustvarjalce in nevladnike, ter podporo mednarodni izmenjavi vsebin.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Kultura ni strošek, ampak javno dobro, saj pomembno izboljšuje kakovost življenja prebivalcem Ljubljane. Kulture zato ne bomo prepuščali trgu. V Ljubljani bomo zagotovili stabilno in razvojno proračunsko financiranje celotnega kulturnega ekosistema, od javnih zavodov, nevladnih organizacij do samostojnih delavcev v kulturi.

Danes je preveč ustvarjalcev in nevladnih organizacij odvisnih od kratkoročnega financiranja projektov in prekarnih oblik dela in življenja v mestu, ki si ga le redki še lahko privoščijo. Tega ne bomo sprejeli kot nekaj normalnega. Od enoletnega financiranja projektov se bomo premikali k dvo in večletnem, javnim zavodom pa bomo zagotavljali stabilno financiranje njihovega poslanstva. Posebno pozornost bomo namenili prekarnim delavcem, še posebej mladim. Pri projektih in programih, ki jih financira MOL, bomo zagotovili primerljivo plačilo ter preprečevali, da bi se javni denar uporabljal za podplačano delo. Hkrati bomo zagotovili pravočasno in strokovno odločanje ter večjo transparentnost financiranja. Eden ključnih ukrepov bo urejanje prostorske problematike za NVO in samozaposlene.  

Naš cilj je jasen: javni denar mora zagotavljati dostojne pogoje dela za ustvarjalce, stabilno in avtonomno okolje za organizacije, ki jo razvijajo, in dostopno kulturo za vse, ki v Ljubljani prebivajo. 

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Zaradi desetletij razprodajanja občinskega premoženja in centralističnega razvoja mesta je v Ljubljani veliko pomanjkanje vadbenih, ateljejskih, rezidenčnih, skladiščnih in pisarniških prostorov za kulturo, v nekaterih četrtnih skupnostih pa ni (obnovljenih) kulturnih središč. S takšno prakso bomo prenehali in nepremičnine najprej mislili skozi njihovo prizmo uporabnosti za javno dobro, predvsem kulturo. 

Primerni objekti v javni lasti po četrtnih skupnostih bodo ena od prioritet pri obnavljanju kulturne infrastrukture, kjer jih ni, bo njihovo urejanje naša dolgoročna strategija. Poskrbeli bomo tudi za urejene depojske prostore in iskali rešitve za prenovo objektov s področja kulturne dediščine. Kjerkoli se bo obnavljala javna kulturna infrastruktura in bo to primerno, denimo Baragovo semenišče, bodo morali biti prostori dostopni tudi za nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi. Prizadevali si bomo tudi, da bodo objekti kulturne dediščine obnovljeni in da bodo zaživeli skozi prizmo skupnostnih programov in vsebine.     

Ključno pa bo, da bodo morali večji investitorji, ki bodo želeli graditi na območju Ljubljane, morali poskrbeti, da bo del teh večjih investicij namenjen skupnosti in programom v javnem interesu. Pri načrtovanju novih sosesk in investicij bo občina z urbanističnim načrtovanjem sosesk, pričakovanega gibanja prebivalstva ter tehtanjem javnega in zasebnega interesa prek  določanja mešane namembnosti zemljišč poskrbela, da bo njihov del namenjen družbenim dejavnostim, tudi kulturi. 

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Naša vizija Ljubljane je, da je kultura del vsakodnevnega življenja meščank in meščanov: tam kjer živijo, delajo, se šolajo, starajo, zdravijo, sprehajajo. Zato bomo kulturo umeščali v javni prostor in nove investicije, razvijali preventivne kulturne programe za boljše duševno zdravje, pripeljali še več ustvarjalnih aktivnosti k starostnikom, omogočili prostor za razvoj umetniških idej mladim, razvoj četrtnih skupnosti in 15 minutnega mesta pa bo temeljil tudi na razvoju kulturnih središč. Skozi razvoj celostne stanovanjske politike in drugih ukrepov, ki bodo Ljubljano naredili za mesto, ki si ga lahko privoščimo, bomo boljše pogoje dela lahko nudili tudi ustvarjalcem. Kakovostna umetnost lahko nastane zgolj s kakovostnimi delovnimi, finančnimi in prostorskimi pogoji, zato bo boj proti negotovosti položaja skozi celoten kulturni ekosistem, od javnih zavodov do nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi, poleg dostopnosti za prebivalce vodilo naše kulturne politike.

Na drugi strani bomo ustvarjalcem odpirali nove priložnosti za delo skozi povezovanje z občinami širše Ljubljanske urbane regije ter v mednarodnem prostoru. 

Želimo si Ljubljano, ki bo s svojimi prebojnimi ustvarjalci in umetniškimi programi, dostojnimi pogoji za delo umetnikov, urejeno dediščinsko infrastrukturo in urbanim načinom življenja, kjer je kultura del vsake skupnosti, regionalno središče na Zahodnem Balkanu in osrednji Evropi, ki bo narekovala tempo in trende sodobne in vključujoče kulture in umetnosti.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Prekinili bomo upravljanje Ljubljane, kjer o vsem in vseh odloča en človek, in ga nadomestili z vključujočimi, demokratičnimi ter transparentnimi procesi. Na področju kulture bomo prek dialoških skupin s predstavniki javnih zavodov, samostojnih delavcev, ljubiteljev in nevladnih organizacij skupaj redno reševali odprte izzive. Kulturna politika bo temeljila na preverljivih kazalnikih, rednem poročanju ter sprejemanju odločitev na podlagi raziskav in analiz. Odločitve o financiranju bodo temeljile na strokovnem presojanju komisij. Pred oblikovanjem naslednjega strateškega programa za kulturo bomo organizirali posvete in serijo razmislekov o viziji kulture v Ljubljani ter jo oblikovali skupaj s prebivalci.  

7. Lokalno vprašanje

Odgovor: Kulturo v Ljubljani bomo pripeljali do prebivalcev. S štirimi stebri kulture bomo zagotavljali dostopnost, enakomeren razvoj po četrtnih skupnostih, prostore za druženje in ustvarjanje mladih ter dostojne pogoje za delo, tako finančne kot prostorske in skozi celoten kulturni ekosistem: od javnih zavodov do nevladnih ustvarjalcev in samostojnih delavcev v kulturi.  Na podlagi teh štirih stebrov bo Ljubljana postala prostor, kjer popoldne ustvarjaš na umetniški delavnici v svojem lokalnem kulturnem domu, čez vikend otroka pelješ na otroško predstavo le nekaj ulic stran, zvečer pa si ogledaš vrhunske sodobne umetnike iz Ljubljane in tujine. Ljubljana mora postati mesto, ki si ga lahko privoščimo in kjer je mogoče živeti kvalitetno, in kultura kot javno dobro je del te zgodbe.  

Za nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce bomo zagotavljali rast financiranja ter sistem financiranja prenovili s ciljnimi razpisi za zagotavljanje bolj medsektorskih projektov in pristopov, še posebej na področju kulturno-umetnostne vzgoje, oživljanju kulturne, tudi nesnovne dediščine, ljubiteljskih dejavnosti, skupnostnih projektov, robnih žanrov, internacionalizacije in duševnega zdravja. Spodbujali bomo medinstitucionalno sodelovanje ter odpirali priložnosti za medsektorsko delovanje. Poseben fokus bo na mladih ustvarjalcih, poleg enoletnega financiranja se bomo premikali k dvo in večletnim razpisom, krepkejši podpori večletnih projektov in programov s posebnim oziroma na organizacije, ki imajo v uporabi prostore. AKC Metelkova bomo omogočili, da avtonomno še naprej razvija svoje projekte, ateljeje, klube in alternativno kulturo, saj prepoznavamo pomen avtonomnih prostorov, kjer se lahko rojevajo kritični skupnostni pogledi, pristopi in tokovi. 

Ključno za razvoj neodvisnega sektorja pa je seveda urejanje prostorskega vprašanja. Sistematično bomo odpirali nove možnosti za vadbene, depojske, ateljejske, rezidenčne in pisarniške prostore. Pri načrtovanju novih sosesk in investicij, bodo prostori, namenjeni programom v javnem interesu, tudi kulturi, obvezen del gradnje, pri javnih investicijah bomo tudi na občinski ravni udejanjali delež za kulturo. 

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Zoran Janković. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Zoran Janković kandidira kot neodvisni kandidat za župana z Listo Zorana Jankovića. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kultura in umetnost sta že od mojega prvega mandata eden od ključnih stebrov razvoja mesta in sta del vseh mestnih strateških razvojnih dokumentov. Ker Ljubljano razumem / čutim kot odprto mesto, je podpora temu sektorju v Ljubljani nedvoumna. Vlaganje na področje kulture, v obnove dediščinskih stavb, vlaganje v podporo javnim zavodom, nevladnim organizacijam ali samozaposlenim na področju kulture in umetnosti pomeni vlaganje v odprtost in raznolikost mesta, v razvoj skupnosti, v kakovost dela in vsebin vseh deležnikov na področju kulture. S preteklim delom sem dokazoval, da kulture ne razumem kot strošek, ne kot postransko stvar, ampak eno temeljnih sestavin identitete Ljubljane. Kultura ni in nikoli ne bo strošek, ampak vlaganje v ljudi, predvsem, kako umetnost in kultura oblikujeta njihov pogled na svet – verjamem, da na boljše z vero v bolj solidarno in sočutno družbo.  

V novem mandatu bom nadaljeval s podporo sektorju in ga s tem nadgrajeval. Zato so vse aktivnosti povezane s kontinuiteto razvoja in podpore kulturnemu sektorju v Ljubljani: med prioritete sodi dograditev Baragovega semenišča, ki prinaša nove prostore za Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in nevladne organizacije. Novi prostori pomenijo tudi dodatne vsebine za vse generacije. Ker država ni zmogla urediti področja sodobnega plesa, bomo v javno zasebnem partnerstvu omogočili vsaj 1000 m2 vadbenih in rezidenčnih prostorov za kolektive na področju sodobnega plesa in to najkasneje do maja 2027 (TEOL Moste). Prav tako pa bomo za mlade uvedli bon za nakup knjige, kar smo že zapisali v mestnih strateških dokumentih. Sektor kulture v Ljubljani je na trdnih osnovah, lahko ga samo še bogatimo. 

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Vaša teza o omejevanju sredstev za neodvisno kulturno produkcijo za Mestno občino Ljubljana ne drži. Prav tako ni nestabilnosti glede (so)financiranja: javne razpise objavljamo sredi oktobra, prijavitelji pa so o rezultatih obveščeni na začetku koledarskega leta. To velja za vsa razpisna področja v MOL: s tem prijavitelji že na začetku leta vedo, s kolikšnimi sredstvi s strani lokalne skupnosti lahko računajo. 

Na področju sofinanciranja nevladnih organizacij na področju kulture so se sredstva v zadnjem mandatu povečala za nekaj več kot 840.196 EUR oz. za 25,6 %. 

NVO-ji so sofinancirani, velik del njih je vsaj do sedaj pridobival sredstva tudi s strani države (MK). Naj spomnim na kritični leti 2020/2021, na čas koronske epidemije: če je kdo pokazal, kako zaščititi nevladni sektor na področju kulture (in tudi drugje), smo bili lahko vzor prav v Ljubljani: od dodatnega sofinanciranja, iskanja alternativnih rešitev za nastope…in to v času, ko je država popolnoma odpovedala podporo.

V prihodnjem mandatu lahko le obljubim, da takšno pot nadaljujemo. Stabilnost sofinanciranja nevladnega sektorja v MOL je bila vedno naša prednost, ki hkrati dokazuje zavezanost izrečenim besedam in napovedim. Ni nepomembno, da smo v pokoronskem času opazili izrazit porast novih deležnikov (NVO in posameznikov), ki so se v Ljubljano priselili zaradi boljših pogojev za ustvarjanje kot je to drugje po Sloveniji.

 Pri vaših vprašanjih za lokalne skupnosti povsem izpuščate dolžnost države, da podpira nevladni sektor in samozaposlene v kulturi. Ne le Ljubljana, ampak tudi druge lokalne skupnosti ne zmorejo same prevzeti celoto odgovornosti za sofinanciranje. Moja izkušnja je, da vsakič, ko pride do prevzema Ministrstva za kulturo s strani določene politične opcije, se pritisk na mestne vire (sredstva, prostori), poveča. Ljubljana sektor podpira na najbolj optimalen način.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: V Ljubljani že sedaj za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi v brezplačno uporabo ali programsko upravljanje dajemo 186 prostorov v skupni velikosti okoli 16.000 m², ki jih uporablja 134 uporabnikov oz. organizacij. 

Nevladne organizacije programsko upravljajo Center kulture Španski borci in Vodnikovo domačijo, ki smo jo lani celovito prenovili. Prav tako so prostori ŠKUC-a, Plesnega teatra Ljubljana in Gledališča Glej v upravljanju nevladnih organizacij. Slednjega smo pred kratkim v celoti prenovili, letos je bila prenovljena tudi streha stavbe Pešaki na AKC Metelkova. Zaključuje se prenova Neubergerjeve, kjer bo prostor za skladiščenje tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij. Na dograditev čaka največji projekt na področju javne kulturne infrastrukture v Sloveniji,  Baragovo semenišče (začetek del 2029): ta prinaša nove prostore za delo Pionirskega doma, Slovenskega mladinskega gledališča ter delovne in vadbene prostore za nevladne organizacije. Pripravljeni so načrti za obnovo stavbe na Ambroževem trgu 5, ki bo v celoti namenjena performativni umetnosti za nevladne organizacije, predviden začetek obnove je 2028. Za samozaposlene v kulturi so namenjeni vsi ateljeji v prenovljeni Švicariji, celotna stavba bivše občine Šiška pa nevladnim organizacijam. Aktivno smo nagovorili tudi področje sodobnega plesa: v  zadnjem mandatu smo mu  namenili nekaj več kot 2000 m² (CK Španski borci, Plesni teater Ljubljana, KinoŠiška). V mestu primanjkuje prostora za vadbo: to smo reševali z urniki za vadbo v dvoranah četrtnih skupnosti. Prav za to področje smo prvič uporabili določilo prenovljene kulturne zakonodaje (78.a člen ZUJIKa), ki nam omogoča večletni najem zasebnih prostorov, saj ne razpolagamo s primernimi vadbenimi in rezidenčnimi prostori za sodobni ples. Mestni svet je na predlog mestne uprave zato sprejel Sklep o ugotovitvi javnega interesa za najem prostorov na Zaloški cesti 54 (junij 2026). 

Vse omenjene investicije financira mesto Ljubljana.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura in umetnost sta del vseh mestnih strateških dokumentov: mladina (kulturno umetnostna vzgoja), sociala (umetnost kot metoda v zdravstvu), šolstvo (kulturni koordinatorji na osnovnih šolah) okolje (naravna dediščina, povezovanje umetnosti s trajnostnim razvojem), prostorsko planiranje (umeščanje umetnosti v javni prostor, odstotek za umetnost pri javnih gradnjah). Kultura je integralni del vseh mestnih politik kot tudi dokumenta Vizija mesta Ljubljana 2045-Supermesto. 

MOL je ob svoji kandidaturi za EPK 2025 vzpostavila sodelovanje na področju kulture z vsemi 25 lokalnimi skupnostmi v Ljubljanski urbani regiji (LUR) z več kot pol milijona prebivalcev. Rezultat tega je bil strateški dokument s področja kulture za celotno regijo (2023-2027), ki je še danes edini tovrstni dokument v Sloveniji. Izvajanje koordinira Regionalna razvojna agencija LUR in gre za krepitev sodelovanja med občinami, javnimi zavodi in NVO na področju kulture, vključuje trajnostne  prakse v kulturne projekte in povezovanje kulture z drugimi regijskimi panogami, kulturne in kreativne industrije za  spodbujanje inovacijskega elementa ter gospodarskega in družbenega pomena ustvarjalnih sektorjev. S tem dokumentom smo lokalne skupnosti LUR tudi povečale dostopnost in raznolikost kulturnih vsebin za prebivalce celotne LUR. Pomembno je tudi to, da so nekatere lokalne skupnosti zaradi tega sodelovanja in strateškega dokumenta prvič (!) uvrstile področje kulture v svoje proračune. Med drugim Ljubljana omogoča kulturnim producentom gostovanja v regiji, projekt BOBRI – festival kulturno umetnostne vzgoje, ki sicer doseže več kot 19.000 otrok in mladih, svoje aktivnosti izvaja tudi v okviru regije … 

V Ljubljani že zadnje tri mandate delamo na decentralizaciji kulturne ponudbe in ustvarjanja v mestu: oblikovali smo kulturne četrti (Bežigrad, Šiška,  Moste…) za kulturo in skupnost z relevantnimi deležniki: Bežigrad: Slovanska knjižnica, Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče, Bežigrajska galerija I. in II. Moste: CK Španski borci, Mladinska postaja Moste, Maska … Šiška: KinoŠiška, Vodnikova domačija, knjigarna Šiška, Četrtni mladinski center Šiška…preko ljubiteljskih organizacij je kultura prisotna tudi v ruralnih delih Ljubljane. Vsaka četrtna skupnost ČS v MOL, teh je 17, aktivira svoje prostore za izvedbo kakovostnih kulturnih dogodkov poklicnih izvajalcev, ljubiteljskih kulturnih društev, samoniklih skupin in ustvarjalcev, ki so povezani z lokalnim okoljem, predviden je nov ciljni razpis Oddelka za kulturo in Službe za lokalno samoupravo za kulturne programe in projekte, ki tematsko naslavljajo življenje v lokalnem okolju in vključujejo lokalne prebivalce v kulturno življenje. 

Rdeča nit mandata je in ostaja dostopnost kulturne ponudbe tako finančno (V MOL potekajo številne kulturne prireditve,  ki jih sicer financira mesto, brez vstopnin), teritorialno (sosedski dnevi v vsaki ČS, ki so praviloma sestavljeni iz kulturnega programa) kot fizično: skrbimo, da so vse kulturne prireditve dostopne tudi osebam z oviranostmi.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Že od začetka županovanja pred skoraj 20 leti, ima Ljubljana strateške dokumente s področja kulture. Ni nepomembno, da je bila prva mestna občina s tem dokumentom kot tudi, da je spodbudila zapis v zakonodaji, da morajo imeti vse mestne občine strateške dokumente na področju kulture (2014). Priprava strateškega dokumenta poteka na podlagi evalvacije prejšnjega, na podlagi dela fokusnih skupin, ki so sestavljene iz področnih strokovnjakov, predstavnikov NVO in javnih zavodov. Pred javno obravnavo dokument dopolnjujejo, analizirajo vsi deležniki kot tudi Delovna skupina za NVO sektor, ki deluje pri Oddelku za kulturo in jo sestavljajo izključno predstavniki NVO. 

Dokument se tudi v tej fazi dopolnjuje, spreminja. Ko je ta del zaključen, je dokument v javni obravnavi. V tem času je organiziranih več javnih predstavitev. 

Evalvacija in spremljanje izvajanja strateškega dokumenta je integralni del strategije: pristojni oddelek vsako leto poroča Mestnemu svetu o doseženih ciljih in izvedenih ukrepih tekočega strateškega dokumenta. Priprava poročila poteka na podoben način kot priprava strateškega dokumenta – v sodelovanju NVO, posameznikov, javnih zavodov. 

Prav tako ima mestni strateški dokument posebno poglavje o statistiki kulturnega dogajanja in spremljanja. Pri tem Ljubljana sodeluje z raziskovalnim projektom prenove in izboljšanja metodologije zbiranja in analize podatkov (Inštitut za ekonomska raziskovanja EF UL). Razvijamo sodelovanje s Statističnim uradom RS (Sosvet za kulturo) glede uporabe poenotene metodologije zbiranja, evidentiranja in obdelave podatkov o kulturnih dogodkih na območju MOL. Težava tega sosveta je, da v njem ni člana iz lokalnih skupnosti in zato prihaja tudi do neusklajenosti določenih statističnih podatkov na lokalni in državni ravni. 

Spremljamo vse kulturne programe in projekte pravnih in fizičnih oseb, ki se vsako leto sofinancirajo iz proračuna  mesta. Vsi podatki so tudi javno dostopni na spletni strani  MOL. Zbiramo in analiziramo le podatke izključno za kulturne vsebine in dejavnosti, ki se sofinancirajo iz proračuna MOL, medtem ko so podatki o drugih javnih, civilnih in zasebnih izvajalcih kulturnih programov in projektov v pristojnosti države.

V sodelovanju s FDV – Centrom  za proučevanje kulture in religije smo izdelali metodološko študijo Projekt prenove in izboljšanja metodologije zbiranja in analize podatkov s področja kulture na območju MOL. Ta raziskava bo dobila nadaljevanje, da konkretiziramo metodološki pristop. Menim sicer, da je osnovna naloga resornega ministrstva, da bi vsem deležnikom ponudil enotno metodologijo, da bi končno lahko evalvirali kulturne politike na državni in lokalnih ravneh.

7. Lokalno vprašanje

Odgovor: Vaša osnovna trditev, da sredstva za kulturo padajo, da se investicijski cikel zmanjšuje in da podpora neodvisni kulturi ne sledi podpori javnim zavodom, ne drži. 

V zadnjem mandatu se je podpora nevladnemu sektorju na področju kulture povečala za 840.196 EUR oz. za 25,6 %, medtem ko so se programska sredstva za javne zavode v tem obdobju povečala za 9,1%. Za javne zavode povečujemo sredstva tam, kjer smo jih zakonsko obvezani dodati kot ustanovitelji (plače, materialni stroški). Javni zavodi sredstva pridobivajo tudi na trgu, zato del stroškov za delovanje krijejo sami. 

Kar zadeva investicije pojasnjujem, da proračun za kulturo MOL zajema tudi investicijske projekte. Trenutno vstopamo v enega najzahtevnejših  investicijskih ciklov na področju kulture s 14 načrtovanimi projekti do leta 2030.

Če osvežim trenutno stanje: letos smo končali obnovo Palače Cukrarna ( kulturna dediščina), končuje se obnova skladiščnih in depojskih prostorov na Neubergerjevi ulici, naslednje leto se začenja obnova stavbe na Ambroževem trgu 5 (prostori za NVO). Pred pričetkom gradnje je Minipleks mestnega kina, kjer v centru mesta dobivamo 4 dvorane s 728 sedeži za ne-hollywoodsko filmsko produkcijo. Pripravljena je dokumentacija za celovito obnovo Mestne galerije, gradu Tivoli, ki ga obnavljamo po fazah kot tudi za dograditev Baragovega semenišča, kjer bodo v obnovljenem delu prostori, ki bodo namenjeni tudi nevladnim organizacijam. Vrednost tega investicijskega cikla presega 100 mio eur iz mestnega proračuna. Pripravljeni smo na celovito obnovo Križank, kjer pa smo odvisni od Ministrstva za šolstvo RS, da pristopi k obnovi sočasno z mestom.

To so moje prioritete naslednjega mandata in lahko trdim, da je pred nami eden največjih investicijskih ciklusov na področju kulture v zgodovini MOL, ki bo imel močan vpliv na podobo in vsebino ljubljanskih sosesk (Baragovo semenišče), zaščito kulturne dediščine (Križanke, grad Tivoli), na filmsko vzgojo (minipleks), na prostore za nevladne organizacije (Baragovo semenišče, Ambrožev trg 5…). Novi prostori pomenijo tudi nove vsebine. 

Moj osnovni cilj v naslednjem obdobju je obdržati stabilnost financiranja področja kulture, biti zanesljiv in podporni partner nevladnemu sektorju, ter učinkovit in podporen ustanovitelj vsem kulturnim javnim zavodom. Vsako napovedovanje povečanja ali zmanjšanja sredstev bi bilo populistično špekuliranje.

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Gregor Novak. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Da, kandidat stranke: Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor:

1. Dostopni in dolgoročno zagotovljeni prostori za kulturo MOL naj poveča fond dostopnih delovnih, produkcijskih, vadbenih in razstavnih prostorov ter pripravi večletni načrt kulturne infrastrukture.
2. Stabilnejše financiranje kulturnih NVO in ustvarjalcev. Več večletnega programskega financiranja, predvidljivejši razpisi in boljše razmerje med financiranjem javnih zavodov ter nevladnega sektorja.
3. Kultura in kulturni turizem morata izboljševati, ne zmanjševati kakovosti življenja prebivalcev.

Razvoj turizma v mestnem središču prinaša pomembne gospodarske in kulturne koristi, vendar tudi povečuje obremenitve javnega prostora in lahko zmanjšuje kakovost bivanja prebivalcev. Zato bomo zagovarjali model, pri katerem se del prihodkov, ki jih ustvarja turistični obisk, sistematično vrača v območja, ki nosijo največje breme turizma – v urejanje javnega prostora, kulturne programe in izboljšanje bivalnih pogojev. Hkrati bomo s kulturnimi četrtmi in drugimi programi obiskovalce usmerjali tudi izven najožjega mestnega jedra in jih v sodelovanju s sosednjim občinami usmerjali v lokacije, ki so z vidika kulturnega turizma zanimive v bližnji okolici Ljubljane.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: MOL kulturi kot celoti namenja velik del proračuna, vendar je precejšen del sredstev namenjen javnim kulturnim zavodom. Menimo, da mora biti ob tem
bistveno bolj predvidljivo in razvojno financirana tudi neodvisna kulturna produkcija nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. V prihodnjem mandatu bomo zato zagotovili, da bo vsaka rast mestnega proračuna za kulturo sorazmerno povečala tudi sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Okrepili bomo večletno programsko financiranje in s tem zmanjšali odvisnost organizacij od vsakoletnih projektnih razpisov. Financiranje mora omogočati načrtovanje dela, zaposlovanje in razvoj programov, ne zgolj izvedbe posameznih projektov.

Posebno pozornost bomo namenili tudi prostorskim pogojem. Povečali bomo vlaganja v prostore, ki jih uporabljajo nevladne kulturne organizacije, ter zagotavljali dostopne vadbene, produkcijske, pisarniške in skladiščne prostore. Naš cilj je, da se razlika v financiranju NVO in javnih zavodov ne povečuje in da delež sredstev za neodvisno kulturno produkcijo dolgoročno raste skupaj z razvojem celotnega kulturnega proračuna MOL.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Že aktualna kulturna strategija MOL kot eno ključnih slabosti izrecno navaja pomanjkanje prostorov za nevladne kulturne organizacije. V naslednjem
mandatu bomo zato skupaj z deležniki pripravili analizo potreb in obstoječih kapacitet, zlasti vadbenih, produkcijskih, rezidenčnih, ateljejskih, pisarniških in
skladiščnih prostorov za neodvisno kulturo. Na tej podlagi bomo pripravili večletni načrt kulturne infrastrukture z jasno določenimi prioritetami. Najprej
bomo preverili, katere obstoječe nepremičnine MOL je mogoče z ustrezno prenovo nameniti kulturi, katere prostore je mogoče kratkoročno najeti ter kje so
potrebne nove investicije. Posebno pozornost bomo namenili cenovno dostopnim in dolgoročno stabilnim prostorom za nevladne organizacije in ustvarjalce.
Investicije bomo financirali iz proračuna MOL, evropskih in drugih razpoložljivih javnih virov ter, kjer bo smiselno, z vključevanjem drugih partnerjev. Cilj je
vzpostaviti sistem, ki bo kulturnim organizacijam zagotavljal dostopne prostore dolgoročno, ne pa jih reševal zgolj projektno in začasno.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora biti ena od sestavin celovitega razvoja Ljubljane, ne pa ločeno področje občinske politike. Njena vloga je pomembna pri ustvarjanju kakovosti življenja, privlačnosti mesta, vključevanju prebivalcev in razvoju posameznih mestnih četrti. Zato bomo kulturo povezovali zlasti s področji izobraževanja, mladine, socialnega varstva, turizma, urbanizma in razvoja javnega prostora. Posebej pomembno je povezovanje kulturnih programov s šolami, mladinskimi centri in drugimi javnimi službami, saj mora biti kultura dostopna tudi tistim prebivalcem, ki so danes od kulturne ponudbe bolj oddaljeni. Ljubljano bomo razvijali kot mesto več kulturnih središč in živahnih četrti, ne kot mesto, v katerem je kulturna ponudba skoncentrirana predvsem v najožjem središču. Pri tem ne gre zgolj za selitev obstoječih programov iz centra, temveč za razvoj kakovostne lokalne kulturne ponudbe, ki izhaja iz potreb in značilnosti posameznih četrti. Posebno pozornost bomo namenili otrokom, mladim, starejšim, ranljivim skupinam in prebivalcem z različnimi kulturnimi potrebami. Dostopnost kulture bomo zato razumeli širše – kot prostorsko, finančno, vsebinsko in socialno dostopnost. Hkrati mora Ljubljana svoje kulturne potenciale bolje povezovati z občinami v
regiji. Kulturna infrastruktura, programi, občinstva in ustvarjalci ne poznajo občinskih meja, zato bomo spodbujali skupne projekte, povezovanje ustanov in
bolj usklajeno regionalno kulturno politiko.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika MOL mora temeljiti na strokovnosti, transparentnosti in stalnem dialogu z vsemi, ki kulturo v Ljubljani ustvarjajo, izvajajo in uporabljajo. Pri pripravi sedanje kulturne strategije je MOL že uporabil fokusne skupine in druge oblike sodelovanja, kar je dobra osnova, vendar želimo tak dialog vzpostaviti kot stalno prakso, ne le kot del priprave posamezne strategije. Vzpostavili bomo strukturiran in reden dialog med MOL ter predstavniki javnih
zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture ter drugih relevantnih deležnikov. Po vzoru dobrih
praks na nacionalni ravni bomo oblikovali stalno dialoško telo oziroma več področnih skupin, katerih sestava bo transparentna in ki bodo sodelovale pri
pripravi ukrepov, spremljanju njihovega izvajanja in vrednotenju kulturne politike. Pomemben del tega procesa bo tudi večja transparentnost: objavljeni bodo
ključni predlogi, odzivi MOL nanje ter podatki o izvajanju strateških ciljev. Kulturna politika ne sme biti pripravljena zgolj za kulturni sektor, temveč skupaj z
njim. Ob pripravi vsake nove kulturne strategije bomo zato uvedli tudi javno poročanje o doseganju zastavljenih ciljev in neodvisno strokovno vrednotenje. Na ta način želimo zagotoviti kontinuiteto kulturne politike tudi ob menjavi političnih prioritet ter ustvariti bolj predvidljivo in zaupanja vredno okolje za kulturne organizacije in ustvarjalce.

7. Lokalno vprašanje

Odgovor: Novi razvojni cikel kulturne politike mora poleg vlaganj v javne zavode in infrastrukturo bistveno okrepiti tudi neodvisni kulturni sektor. Ključno je, da se
financiranje poklicnih NVO in samostojnih ustvarjalcev ne obravnava kot preostanek kulturnega proračuna, temveč kot razvojna investicija v kulturno produkcijo Ljubljane.

Zato bomo povečali delež večletnega programskega financiranja ter ga vezali na jasne razvojne cilje in merila. Pri večletnih programih bomo zagotavljali rast
sredstev, ki bo upoštevala rast stroškov dela in drugih produkcijskih stroškov, s čimer bomo preprečevali njihovo realno razvrednotenje. Ob tem bomo uvedli
razvojni del financiranja za projekte, ki omogočajo rast občinstev, mednarodno sodelovanje, zaposlovanje in razvoj novih kulturnih programov. Investicijsko bomo prednostno vlagali v objekte in infrastrukturo, ki povečujejo celotno kulturno produkcijsko zmogljivost mesta – tudi v prostore, ki jih lahko dolgoročno uporabljajo nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci. Pri večjih javnih investicijah bomo zato že v fazi načrtovanja preverjali njihove učinke na celoten kulturni ekosistem, ne le na posameznega upravljavca.

Cilj novega razvojnega cikla je vzpostaviti bolj uravnotežen sistem: močni javni zavodi, stabilen in razvojno usmerjen nevladni sektor ter pogoji, v katerih lahko samostojni ustvarjalci svojo dejavnost dolgoročno razvijajo.

Odgovor prejet 2. oktobra 2026. Podpisnik: Anton Rop. Odgovor velja za kandidata in listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Županski kandidat Anton Rop, ki kandidira z listo Ljubljana smo vsi, je v odgovoru poslal pojasnilo k spodnjim zavezam v tabeli:

Pri spodnjih zavezah odgovarjamo z DA, saj podpiramo njihove vsebinske cilje in usmeritev v stabilno, razvojno, transparentno in vključujočo kulturno politiko Mestne občine Ljubljana.

Hkrati menimo, da je treba pri finančnih in investicijskih zavezah ravnati odgovorno. Konkretnih zneskov, odstotkov povečanja ali obsega novih finančnih obveznosti ni mogoče verodostojno določiti brez predhodnega celovitega pregleda finančnega stanja MOL, stopnje zadolženosti, že prevzetih obveznosti, strukture obstoječega financiranja kulture ter dejanskih potreb kulturnega sektorja.

Zato se zavezujemo, da bomo na začetku mandata opravili pregled stanja in v strukturiranem dialogu z javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci, ljubiteljsko kulturo in drugimi relevantnimi akterji pripravili strateški dokument kulturne politike MOL za mandat 2026–2030. V njem bodo določeni razvojni cilji, merljivi kazalniki, finančni okvirji, investicijske prioritete, način izvajanja ter časovnica ukrepov.

Sprejeti strateški dokument bo podlaga za načrtovanje proračunskih sredstev in izvedbo posameznih zavez v okviru finančnih zmožnosti MOL.

Odgovor prejet 6. oktobra 2026. Podpisnik: Apolonija Simon. Odgovor velja za kandidata.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem nestrankarska kandidatka za županjo Mestne občine Ljubljana in predstavnica civilne družbe, ki kandidiram s podporo stranke Vesna.

Prav aktivno in enakopravno sodelovanje politike s civilno družbo je eno izmed vodilnih izhodišč programa, s katerim nastopamo na lokalnih volitvah. Na skupni kandidatni listi bodo člani stranke Vesna in predstavniki civilne družbe zastopani v enakem številu. S takšnim modelom želimo pokazati, da je mogoče mesto upravljati drugače – z več vključevanja, dialoga in delitve odgovornosti pri sprejemanju odločitev. Participacija javnosti ter dejanska slišanost civilnih iniciativ, nevladnih organizacij in neodvisnih strokovnjakov so zame bistveni pogoji demokratičnega upravljanja mesta.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kulturo razumem kot temelj kakovosti življenja v mestu, ne zgolj kot področje posameznih institucij in dogodkov. Ljubljana potrebuje močne javne kulturne zavode, hkrati pa pogoje, v katerih lahko dolgoročno delujejo nevladne organizacije, samozaposleni in neodvisni ustvarjalci.

V mandatu 2026–2030 bi med prednostne cilje uvrstila tri področja.

1. Prvi cilj je stabilno in razvojno financiranje kulture, ki zagotavlja najmanj ohranjanje realne vrednosti sredstev ter omogoča razvoj področij, za katera analiza pokaže največje potrebe.

2. Drugi cilj je dostop do prostorov za ustvarjanje. MOL mora pripraviti pregled lastnih prostorov ter vzpostaviti pregleden sistem njihovega začasnega in dolgoročnega oddajanja kulturnim in ustvarjalnim dejavnostim pod dostopnimi pogoji.

3. Tretji cilj je vzpostavitev participativne platforme za kulturo, povezane s širšo mestno platformo sodelovanja Kakšno mesto hočemo?. Kulturna politika ne sme nastajati samo znotraj mestne uprave, temveč v sodelovanju z javnimi zavodi, NVO, samostojnimi delavci v kulturi, izobraževalnimi institucijami, ljubiteljsko kulturo, stroko in prebivalci. Na podlagi analize stanja bi skupaj določali razvojne potrebe in prioritete ter spremljali njihovo uresničevanje.

Kulturo želim tesneje povezati tudi z izobraževanjem, znanostjo, dediščino, oblikovanjem, rokodelstvom in kakovostnim javnim prostorom.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Cilj mora biti prehod od pretežno kratkoročnega preživetvenega financiranja k predvidljivemu razvojnemu modelu. Zavzemala se bom za ohranjanje realne vrednosti sredstev za kulturo in za to, da se ob rasti stroškov ustrezno prilagajajo tudi sredstva programov in projektov. Posebno pozornost je treba nameniti neodvisni kulturni produkciji, saj večje število podprtih projektov ob nespremenjeni finančni masi pomeni dejansko zmanjševanje podpore posameznemu projektu.

Ohraniti in razvijati je treba večletno programsko financiranje NVO, pri projektnem financiranju pa določiti realnejše vrednosti projektov ter zagotoviti ustrezno vrednotenje dela ustvarjalcev.

V prvem letu mandata bi predlagala pregled razmerja med financiranjem javnih zavodov, NVO, projektov in samostojnih ustvarjalcev ter na tej podlagi pripravila merljive cilje za obdobje 2027–2030. Pomembna je tudi administrativna razbremenitev manjših izvajalcev ter pravočasno odločanje o razpisih, saj morajo organizacije vedeti, s kakšnimi sredstvi lahko v posameznem letu razpolagajo.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Ljubljana potrebuje poleg velikih kulturnih investicij tudi sistemsko politiko dostopnih prostorov za vsakodnevno ustvarjanje. V prvem letu mandata bi izvedli pregled občinskih nepremičnin, ki so prazne, premalo uporabljene ali primerne za začasno kulturno in ustvarjalno rabo. Na tej podlagi bi vzpostavili javno dostopen register prostorov in transparenten sistem njihovega dodeljevanja. Merila bi bila javna ter bi upoštevala kakovost programa, javni interes, potrebe posameznih področij, dostopnost in smotrnost uporabe prostora.

Posebej bi razvijali mrežo dostopnih ateljejev, produkcijskih, vadbenih in skladiščnih prostorov ter možnosti za umetniške rezidence in začasno rabo. Kulturne prostore razumem tudi kot skupnostno infrastrukturo - kot prostore srečevanja, povezovanja, učenja in aktivnega državljanstva. Pri večjih novih občinskih investicijah bi že v fazi načrtovanja preverjali možnost vključevanja prostorov za kulturno in ustvarjalno dejavnost.

Pri kulturni dediščini mora biti prenova povezana z vsebino in dolgoročno javno rabo. Investicijske odločitve morajo temeljiti na javno predstavljenih strokovnih, finančnih in programskih izhodiščih.

Financiranje bi povezovali z občinskim proračunom ter aktivnejšim pridobivanjem državnih in evropskih sredstev.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura mora postati horizontalna razvojna politika mesta. Povezovati jo je treba z izobraževanjem, znanostjo, socialno politiko, zdravjem, urbanizmom, varovanjem dediščine, okoljem, gospodarstvom in turizmom. Pri razvojnih vprašanjih je smiselno povezovati mestno upravo, kulturne in izobraževalne ustanove, univerzo in raziskovalne institucije, gospodarstvo ter civilno družbo.

Posebej pomembna se mi zdi sistemska kulturno-umetnostna vzgoja ter povezovanje kulture in izobraževanja. Otrokom in mladostnikom mora mesto omogočiti reden stik z umetnostjo in kulturnimi institucijami ne glede na njihov socialni položaj. Kulturne ustanove je smiselno sistematično povezovati z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter univerzo, hkrati pa širiti dostop do umetniških, oblikovalskih, obrtniških in rokodelskih znanj za različne generacije.

Dostopnost kulture ne pomeni samo cenovne dostopnosti, temveč tudi fizično, geografsko in socialno dostopnost. Kulturna ponudba se zato ne sme koncentrirati samo v središču Ljubljane. Podpirati je treba programe v četrtnih skupnostih ter uporabo knjižnic, kulturnih domov, šol in drugih javnih prostorov kot lokalnih kulturnih in skupnostnih vozlišč. Kulturne potrebe posameznih četrtnih skupnosti bi vključili tudi v participativno platformo in jih upoštevali pri določanju razvojnih prioritet.

Posebno pozornost je treba nameniti mladim, starejšim, osebam z oviranostmi in prebivalcem, ki kulturnih programov zaradi socialnih ali drugih razlogov praviloma ne obiskujejo, pa tudi neinstitucionalnim, alternativnim, eksperimentalnim in nastajajočim kulturnim praksam, ki pogosto nimajo stabilnega dostopa do prostorov in financiranja.

Ljubljana mora obenem razvijati sodelovanje s sosednjimi občinami in širšo regijo, saj občinske meje ne predstavljajo meja kulturnega prostora.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Vzpostavila bi reden, strukturiran dialog med MOL in različnimi deli kulturnega sektorja. Participacija ne sme biti omejena na občasno predstavitev že pripravljenih odločitev. Pred pomembnimi spremembami kulturne politike, pripravo strategij in večjimi investicijami morajo biti kulturni akterji vključeni dovolj zgodaj, da lahko njihovi predlogi dejansko vplivajo na rešitve. Pri razpisih je treba zagotavljati jasna merila, strokovno ocenjevanje, obrazložene odločitve in preprečevanje konfliktov interesov.

Kulturna strategija mora vsebovati merljive cilje, odgovorne nosilce in časovne roke. MOL naj najmanj enkrat letno javno predstavi podatke o njihovem uresničevanju. Pomembno je tudi, da imajo v dialogu ustrezno mesto manjše organizacije in samostojni ustvarjalci, ki zaradi svoje velikosti nimajo enake institucionalne moči kot veliki javni zavodi.

V okviru širše mestne platforme sodelovanja Kakšno mesto hočemo? bi oblikovali posebno področje za kulturo, v katerem bi sodelovali predstavniki javnih zavodov, NVO, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture, izobraževalnih institucij, strokovne javnosti in prebivalcev. Platforma ne bi bila namenjena le posvetovanju o že pripravljenih predlogih, temveč skupnemu prepoznavanju potreb, oblikovanju rešitev in deliberativnemu oziroma argumentiranemu skupnemu določanju prioritet. Ker vseh potreb ni mogoče uresničiti hkrati, morajo biti merila za določanje prednosti javna: dejanske potrebe, dostopnost kulture, javni interes, razvojni učinek, prostorske možnosti in razpoložljiva sredstva. Predpogoj je kakovostna analiza obstoječega stanja - financiranja, prostorov, dostopnosti, programov in potreb kulturnega sektorja. Del sredstev za lokalne kulturne in skupnostne projekte bi bilo smiselno postopoma vključiti tudi v model participativnega odločanja prebivalcev na ravni četrtnih skupnosti.

7. Lokalno vprašanje

Odgovor: Ljubljana ima razvito kulturno infrastrukturo in močne javne zavode. Naslednji razvojni korak pa mora biti usmerjen tudi v pogoje, v katerih nastaja kultura – v ljudi, organizacije in prostore produkcije. V prvem letu mandata bi opravili pregled financiranja kulture v preteklem obdobju, ločeno za javne zavode, NVO, projektne programe, samostojne ustvarjalce in investicije. Na tej podlagi bi določili merljive finančne in razvojne cilje za obdobje do leta 2030. Prva sprememba bi bila ohranjanje realne vrednosti kulturnega proračuna ter postopno izboljševanje položaja podfinanciranih segmentov neodvisne produkcije.

Druga je krepitev večletnega programskega financiranja in realnejše projektno financiranje. Povečevanje števila podprtih projektov brez ustreznega povečanja skupnih sredstev ne zagotavlja razvoja. Tretja je nova politika kulturnih prostorov: MOL mora pregledati svoje nepremičnine ter del praznih in premalo uporabljenih prostorov sistematično nameniti ateljejem, vadbenim, produkcijskim, rezidenčnim in drugim kulturnim dejavnostim. Četrta je določitev novega investicijskega cikla na podlagi analize potreb in jasno določenih prioritet, ob javno predstavljenih finančnih ter vsebinskih utemeljitvah. Ob velikih projektih ne smemo zanemariti manjših posegov, s katerimi je mogoče hitro izboljšati pogoje dela številnih ustvarjalcev. Peta sprememba je participativno upravljanje: reden dialog sektorja z MOL, vključevanje prebivalcev, javno spremljanje kazalnikov in letno poročanje o doseganju ciljev.

Analiza stanja ne sme ostati zgolj strokovni dokument mestne uprave. Njene ugotovitve bi predstavili kulturni javnosti ter v okviru participativne platforme odprli razpravo o razvojnih prioritetah. Ker so javna sredstva omejena, je pomembno, da se o tem, katere potrebe so najnujnejše in kateri ukrepi imajo največji javni in razvojni učinek, odloča na podlagi podatkov, strokovnih argumentov in odprte deliberativne razprave. Na ravni četrtnih skupnosti bi postopoma preverili tudi možnosti participativnega odločanja o delu sredstev za lokalne kulturne in skupnostne projekte.