Ženske, ki nas navdihujejo

V Zavodu Tri so v sodelovanju z društvom Grable v okviru projekta raziskovale in ustvarjale z mislijo na ženske, ki so jih zaznamovale. V projektu so raziskovale zgodbe, se povezovale ter razmišljale o vlogi žensk. Udeleženke so skozi pisanje in ustvarjanje prepoznale vpliv izbranih žensk na lastna življenja ter v delu začutile boljše počutje. Nastale so zgodbe in tekstilna platna, ki so dale glas udeleženkam in počastile ženske, ki nas navdihujejo.

Vrsta: Projekt/pobuda –Ponavljajoče se aktivnosti
2025 – danes
spletna stran

Spomladi 2025 so v Zavodu Tri v sodelovanju z društvom Grable v okviru študijskega krožka raziskovale in ustvarjale z mislijo na ženske, ki so jih zaznamovale – znane in manj znane, bližnje in oddaljene, a vse enako pomembne. Projekt Ženske, ki nas navdihujejo je bil posvečen raziskovanju osebnih, družinskih in javnih zgodb, medgeneracijskemu povezovanju ter refleksiji o vlogi žensk v družbi – nekoč in danes.

Na uvodnem srečanju so udeleženke in mentorice spoznale zasnovo krožka ter metode ustvarjanja zgodb in tekstilnih slik. Vsaka je predstavila žensko, ki jo navdihuje – od predsednice države do babice, mame ali umetnice. Prve vaje so potekale skozi intuitivno pisanje, delo s predmeti in družinsko zgodovino. S pomočjo vprašalnikov in ustvarjalnega pisanja so izpisale drobce zgodb, ki so kmalu zaživeli na papirju in platnu.

Postopoma so se poglabljale v literarna orodja: učile so se, kako zapisati čustvo brez neposrednega poimenovanja, kako predmet v zgodbi razkrije značaj lika in kako ustvariti živo, čustveno pripoved. Vzporedno so odkrivale likovno izraznost: fotografije izbranih žensk so natisnile na tekstil in jih bogatile z vezenjem. Pogovor o tem, kako nit sledi misli, občutku in spominu, je bil neločljivi del ustvarjalnega procesa.

Posebno vrednost projekta je predstavljala osebna dimenzija ustvarjalnega procesa. Udeleženke so med pisanjem in vezenjem prepoznale, kako globoko so izbrane ženske zaznamovale njihova življenja – to zavedanje je prineslo olajšanje, hvaležnost in ganjenost. Skupinsko ustvarjanje je hkrati spodbujalo občutek pripadnosti in sprejetosti. Udeleženke so same izpostavile, da so skozi projekt začutile večje dobro počutje – ne kot rezultat načrtovane intervencije, temveč kot naravno izhajajoč učinek kulture, ustvarjalnosti in skupnosti.

Krožek se je zaključil s priložnostno razstavo na vrtu Loškega muzeja, kjer je vsaka udeleženka predstavila svoje tekstilno delo in prebrala zgodbo. Zaključni dogodek je bil priložnost za praznovanje in skupnostno povezovanje – pa tudi za načrtovanje nadaljevanja, saj zgodbe nikoli ne zamrejo.

Projekt je bil ponovljen jeseni 2025 in spomladi 2026 v Kranju, v sodelovanju z Zavodom Fragmenti in Ljudsko univerzo Jesenice. Zaradi prepoznavnih učinkov na udeleženke, lokalno skupnost in vidnost ženskih zgodb načrtujemo njegovo izvedbo tudi v drugih slovenskih krajih.

Projekt je zasnovan v skladu z načeli vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj: spodbuja enakopravnost, kritično razmišljanje, ohranjanje kulturne dediščine in aktivno učenje. Verjamemo, da bodo zgodbe teh žensk še naprej navdihovale – nas in druge.

Rezultati projekta

Projekt je bil v treh izvedbah izveden z različno velikimi skupinami: 8 udeleženk v Škofji Loki, 6 v prvi izvedbi v Kranju in 10 v drugi izvedbi v Kranju.

Udeleženke so pridobile konkretne veščine na dveh področjih: literarnem (kreativno in ustvarjalno pisanje, oblikovanje osebne zgodbe) ter tekstilnem (prenos fotografij na tekstil, vezenje, ilustriranje z vezenjem). Ob zaključku so svoje zgodbe predstavile pred publiko, kar je za mnoge predstavljalo tudi izkušnjo javnega nastopanja.

Poleg veščin so udeleženke izpostavile globlje učinke: veselje ob dokončanem delu, zavedanje o pomenu dela z rokami in ustvarjalnosti v vsakdanjem življenju ter večjo socialno vključenost – tako znotraj skupine kot v lokalni skupnosti.

Projekt je prispeval k večji vidnosti ženskih življenj in dosežkov – tako v ožji skupnosti kot širše. V Sloveniji je javnih obeležij, posvečenih ženskam, zelo malo; projekt zapolnjuje to simbolno praznino in opominja, da so ženske vedno bile del zgodovine in sodobnosti svojih skupnosti in se hkrati povezuje z drugimi podobnimi iniciativami.

Za kakovostno izvedbo priporočamo vsaj 8 srečanj in zaključno razstavo; kadar vključimo tudi pisanje zgodb, je potrebnih več srečanj. Ključno je, da si vzamemo dovolj časa – udeleženke potrebujejo prostor, da se z zgodbo zares srečajo in jo izrazijo po svoje.

Dinamika vsake skupine je drugačna, zato je prilagodljivost izvajalcev bistvena. Pri izvedbah zunaj Škofje Loke se je izkazalo, da je sodelovanje z lokalno organizacijo nujno – lokalni partner pozna skupnost, vzpostavlja zaupanje in poskrbi za ustrezno vključenost udeleženk.

Temeljno spoznanje projekta je, da njegova moč izhaja iz prepletanja osebnega in skupnostnega: udeleženke se dotaknejo lastnih zgodb in hkrati soustvarjajo skupni spomin. Prav ta dvojni učinek – na posameznico in na skupnost – je razlog, da projekt deluje in da ga nameravamo nadaljevati.

Katalog dobrih praks kultura in zdravje sofinancirata Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter Evropska Unija.