Projekt Kulturno srce Trzina, ki je potekal med letoma 2020 in 2022, je v lokalno okolje prinesel inovativne pristope h kulturi, ki so presegli zgolj estetsko udejstvovanje. V obdobju, ki ga je močno zaznamovala pandemija covid-19, se je projekt osredotočil na vlogo kulture kot ključnega stebra psihosocialne podpore, zdravja in dobrega počutja. Strokovni partner projekta, Zavod Azum, je s svojo vizijo in uporabo dramskih metod poskrbel, da je kultura v Trzinu v času izolacije postala aktivno orodje za opolnomočenje ranljivih skupin.
Vrsta: Projekt/pobuda –Ponavljajoče se aktivnosti
2020 – 2022
spletna stran
Teme:
Posameznikovo dobro počutje
Dobro počutje skupnosti
Duševno zdravje
Psihosocialna podpora
Kakovost družbenih odnosov
Kakovost storitev za določene skupine Pomoč z dramsko umetnostjo Socialna vključenost Opolnomočenje ranljivih skupin Podpora iskalcem zaposlitve
Umetniške prakse:
Uprizoritvene umetnosti
Ciljna skupina:
Otroci (7–14 let)
Mladi (15–29 let)
Starejši (65+)
Raven:
Lokalna
Viri financiranja:
Projekt se je izvajal v okviru LAS Za mesto in vas. Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Izvajalci:
Zavod Azum
Tip organizacij:
Nevladna organizacija
Področje:
Kultura, Zdravje
Projekt Kulturno srce Trzina (2020–2022) je kulturo postavil v vlogo pomembnega dejavnika duševnega zdravja in psihosocialne podpore, zlasti v času pandemije covida-19. Strokovni partner, Zavod Azum pod vodstvom magistrice pomoči z umetnostjo Saše Hudnik, je izvajal programe pomoči z dramsko umetnostjo, prilagojene epidemiološkim razmeram, tudi v digitalnem okolju.
Z umetniškimi metodami so podpirali različne ranljive skupine. Upokojenci so skozi gledališke tehnike krepili spomin, samozavest in čustveno blagostanje. Otroci in mladi s posebnimi potrebami so razvijali socialne veščine in ustvarjalnost, njihov proces pa je dokumentiran v filmu Radi gledališčimo. Za iskalce prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelne so potekale delavnice javnega nastopanja, komunikacije in samozavestnega predstavljanja, ki so prispevale k večji zaposljivosti in socialni vključenosti.
Projekt je pokazal, da je lahko kultura tudi v času družbene krize učinkovito orodje za krepitev duševnega zdravja, odpornosti in vključevanja ranljivih skupin.
Rezultati projekta
Projekt Kulturno srce Trzina je v lokalnem okolju pustil dragocene sledi, ki so pokazale, kako dramska umetnost neposredno izboljša kakovost življenja ranljivih skupin. Eden ključnih rezultatov je kratek dokumentarni film z naslovom Radi gledališčimo, ki dokumentira ustvarjalni proces mladih igralcev s posebnimi potrebami. Film vključuje posnetke z vaj in nastopov, mentorica Saša Hudnik pa je v njem opravila tudi intervjuje s člani skupine, s čimer so dobili priložnost, da sami spregovorijo o svoji izkušnji. Med pomladjo 2021 in poletjem 2022 je skupina nastopila trikrat: na festivalu odrske umetnosti za ranljive skupine Integra v Kranju ter dvakrat v dvorani Kulturnega doma Trzin. Ti nastopi so bili izjemno pomembni, saj je ustvarjalnost oseb z različnimi oviranostmi prepogosto omejena na zaprte ustanove, projekt pa jim je omogočil javno predstavitev in priznanje njihovega dela.
Vzporedno so starejši krajani skozi kamišibaj na temo Sreča, improvizacijo in igro vlog raziskovali njim lastno dojemanje koncepta sreče, kar je bilo v obdobju pandemije velikega pomena. Rezultat teh srečanj pa sta bili tudi dve krajši gledališki produkciji, ki so udeležencem povrnile občutek socialne vključenosti in samozavesti.
Oprijemljive rezultate je prineslo tudi delo z brezposelnimi osebami preko platforme Zoom. Uporaba metod pomoči z dramsko umetnostjo je neposredno vplivala na njihove mehke veščine. Povratne informacije so potrdile, da so udeleženci po simulacijah vlog in komunikacijskih vajah z bistveno večjo suverenostjo opravili zaposlitvene razgovore. Več posameznikov je poročalo, da so neposredno po koncu programa uspešno našli zaposlitev, kar pripisujejo pridobljeni samozavesti in izboljšanim predstavitvenim kompetencam.
Katalog dobrih praks kultura in zdravje sofinancirata Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter Evropska Unija.