Če ste kot kulturni delavec v delovnem razmerju, boste kot za trajno oskrbo prispevali 1% bruto plače, vaš zaposlovalec pa enak znesek, torej 1% bruto plače. Predpostavimo, da je dani mesec vaša bruto plača 1.600,00 EUR. V tem primeru boste v za mesec za prispevek za dolgotrajno oskrbo plačali 16,00 EUR, enak znesek pa vaš delodajalec. Za 16,00 EUR se bo tako zmanjšal tudi vaš neto, za 16,00 EUR pa bo narasel vaš bruto bruto. Če je vaša plača minimalna, ki je do 31. decembra 2025 določena na 1.277,72 EUR bruto, bo vaš in zaposlovalčev prispevek vseeno višji od 1%, kar bi bilo 12,78 EUR. Najnižja osnova za socialne prispevke je namreč določena na 60% povprečne plače. Mesečni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki velja za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2025, se tako v vašem primeru izračuna po formuli: 0,01 x (0,6 x 2.394,92 EUR) =14,37 EUR. Za ta znesek se bo tudi vam znižala neto plača ter povišala bruto bruto.
Način in roki plačila prispevka za DO v primeru delovnega razmerja
Prispevek se bo plačal na ustaljen način, in sicer se bo trgal neposredno od plače pri njenem izplačilu. Delodajalec, ki je plačnik davka (pravna oseba, fizična oseba, ki opravlja dejavnost), mora prispevke zavarovanca in delodajalca obračunati v obračunu davčnega odtegljaja (REK-O obrazcu), ki ga mora davčnemu organu predložiti najpozneje na dan izplačila dohodka iz delovnega razmerja. V enakem roku mora delodajalec tudi delavcu predložiti podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, od katerega se plačujejo prispevki, o odtegnjenih in plačanih prispevkih ter druge podatke, ki vplivajo na višino prispevkov. Delodajalec mora obračunane prispevke za delavce, ki jih zaposluje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, plačati najpozneje v 5 dneh od izplačila dohodka iz delovnega razmerja. Delavec pa lahko pri davčnem organu preveri, ali je delodajalec zanj dejansko obračunal in plačal prispevke.
Neodvisno od tega, ali kulturno dejavnost za polni delovni čas opravljate kot samozaposleni v kulturi, torej kot poklicno dejavnost, ali kot samostojni podjetniki, torej kot gospodarsko dejavnost, boste s 1. julijem 2025 sami plačevali prispevek v višini 2%, pri čemer se bo kot osnova za odmero višine prispevka vzela višina plačanih prispevkov, iz katere bo RS sklepala o višini vaše plače. Če konkretiziramo za primer samozaposlenih v kulturi s podeljeno pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna, za katere Ministrstvo za kulturo plačuje minimalne prispevke za socialno varnost. Ti se določajo na podlagi najnižje osnove za določitev prispevkov, ki je 60 % povprečne plače. Najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost sicer določa četrti odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Za izplačila od 1. 3. 2025 do 28. 2. 2026 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.436,95 eur. Ta znesek je torej 0,6 x povprečna plača. 2% od minimalne osnove oz. aktualna višina prispevka za dolgotrajno oskrbo samozaposlenega v kulturi pa je 28,74 EUR mesečno.
Če ste samozaposleni za skrajšan delovni čas, preostali del pa npr. zaposleni, se bo za vsak del vaših obveznosti obračunal na osnovi, ki je določena za posamezno obliko dela oz. opravljanje dejavnosti, prispevek pa bo obračunan sorazmerno glede na število ur vključenosti v posamezno obliko dela. Roki in način plačila pri tem za posamezni del ostajajo nespremenjeni.
Zakaj je prispevek samozaposlenih dva odstotka
Na FURS smo zastavili vprašanje, zakaj so samozaposleni v kulturi zavezani plačevati prispevek v višini 2%. Z uradno razlago organa dopolnimo članek, ko ga prejmemo. V splošnem pa iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 6. odstavku 3. člena podjetnika opredeljuje kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, izhaja tolmačenje, da je samostojni podjetnik sočasno zaposlovalec (družba) in delavec ter torej zavezanec za plačilo obeh odstotkov prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki sta v primeru delovnih razmerij razdeljena med dve strani, pri čemer vsaka plača 1%.
Kako plačati prispevek za DO, do kdaj in zakaj
Številne samozaposlene v kulturi s priznano pravico za plačilo prispevkov za socialno varnost je obveznost plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo presenetila. Nenazadnje gre za prispevek za socialno varnost in plačilo slednjih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih ter jim dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (glej 83. in 85. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)), prevzema Ministrstvo za kulturo. Četudi je bilo v številnih predlogih ureditve na področju v kulturi v mandatu ministrice Vrečko mogoče razbrati, da je ministrstvo imelo v skladu z namenom prej navedenih členov ZUJIK in prvega odstavka 56.a člena ZDOks-1 namen kriti prispevek za dolgotrajno oskrbo za samozaposlene v kulturi s podeljeno pravico, od zadnje novelacije ZDOks-1 dosledno komunicira, da tega ne bo storilo.
Vsi samozaposleni v kulturi boste do morebitnih sprememb znesek prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo viden na obrazcu za obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ) na portalu eDavki in na katerem bo navedena tudi višina prispevka za dolgotrajno oskrbo (polje 350), plačevali na vplačilni račun: SI56 011008883000073, sklic: DŠ-45004. Samozaposlene osebe na splošno sicer prispevke izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVZ obrazcu), ki ga predložijo davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek portala eDavki. Vse samozaposlene oseba, tudi samozaposleni v kulturi, morate obračunane prispevke plačati najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
Če kulturno dejavnost opravljate kot postranski poklic oz. ste odprli t.i. popoldanski s. p., boste zavezani plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo v pavšalnem znesku. Prispevek za dolgotrajno oskrbo boste plačevali po stopnji 1,00 % od enake osnove, od katere se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), to pomeni od zneska 25 % povprečne plače za mesec oktober predhodnega koledarskega leta. Če konkretiziramo, bo v letu 2025 za celo koledarsko leto, torej za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2025 vaš mesečni pavšalni prispevek določen po formuli 0,01 x (0,25 x 2388,35 EUR) in bo znašal 5,97 EUR.
Plačilo in rok plačila DO za "popoldance"
Zavezanci boste navedeni prispevek plačevali po ustaljenem sistemu najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec – ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo boste plačevali tudi v primeru upokojitve ali delne upokojitve, in sicer bo vsak upokojenec za dolgotrajno oskrbo plačeval 1% svoje neto pokojnine. Če vam je z odločbo Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na primer priznana pravica do pokojnine v višini 800,00 evrov, bo to vaša osnova za izračun prispevka za dolgotrajno oskrbo, prispevek za dolgotrajno oskrbo pa bo znašal 8,00 EUR.
Pri tem, kot navaja ZPIZ, je za upokojence predvidenih več posebnosti, med njimi:
- uživalcem 40% pokojnine ZPIZ prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bo obračunal, ker je oseba še v delovnem razmerju;
- uživalcem delnih pokojnin, ki so sorazmerni del časa vključeni v zavarovanje oziroma zaposleni, bosta prispevek za dolgotrajno oskrbo obračunala tako zavod kot tudi delodajalec, vsak po 1 % od višine prejemka, ki ga vsak od njih izplača;
- uživalcem dela vdovske pokojnine so bo prispevek obračunal samo od osebne pokojnine, ker je uživalec pokojnine na tej podlagi prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Način plačila prispevka za DO pri upokojencih
Odtegljaj in s tem plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo bo na ustaljeni način izvedel ZPIZ, znesek, ki je bil plačan v ta namen pa bo razviden na obvestilu o nakazilu pod šifro odtegljaja 63.