Na kratko: ne.
Kot delavka v tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če je možno, se opravlja delo na domu, pri čemur je potrebno upoštevati določila iz dokumenta Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela: pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu. Za ta namen mora organizacija izdati pisno odredbo o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) z dne 24. 10. 2020 podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. decembra. Zakon pa zvišuje pogoj upada prihodkov, in sicer za več kot 20% v letu 2020 glede na leto 2019, le-to pa ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah. Delodajalka se lahko odloči, da zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogla zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavk in jih bo zato napotila na začasno čakanje na delo. V tem primeru bodo delavke upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.
Na kratko: da.
Če je bila delavka v stiku z okuženo osebo in zato prestaja karanteno na domu, je upravičena do nadomestila plače v višini 80%. Delavka mora obvestiti delodajalko o svoji odsotnosti z dela v 24-ih urah od začetka prestajanja karantene. V treh dneh od izdaje potrdila mora biti ta posredovana delodajalki. Breme plačila nadomestila nosi država v obliki povračila, ki ga bo nevladna organizacija uveljavljala z zahtevkom na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, vloži se elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke v roku 8 dni od pričetka odsotnosti delavke. Ukrep bo veljal za nazaj, od 1. oktobra 2020. Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.
NIJZ pa je sprejel tudi novi protokol glede odrejanja karantene. Delavke, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo in ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožale drugih, na portalu eUprava izpolnijo obrazec za pridobitev potrdila o prestajanju karantene na domu. Potrdilo osebe predložijo delodajalki.
Na kratko: da.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) omogoča povračila nadomestil plač delavkam, ki so bile od 1. septembra 2020 upravičeno odsotne z dela zaradi višje sile, to je posledica obveznosti varstva. Višina nadomestila je 80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma v obdobju dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Za takšne delavke zakon določa tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov.
Za upravičeno odsotnost se šteje, če gre za varstvo otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programov in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalke.
Država bo povrnila izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 01. 09. do 31. 12. 2020. Vlogo za povračilo nadomestila plače mora delodajalka vložiti v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavke zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plač za čas od 1. septembra 2020 morate oddati v osmih dneh od uveljavitve ZZUOOP, tj. do 1. 11. 2020. ZRSZ bo o upravičenosti odločil z odločbo v 30-ih dneh od popolne vloge. Na podlagi odločbe boste z Zavodom RS za zaposlovanje sklenili pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.
Na kratko: da.
V tem primeru imajo delavke pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir: ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge.
*Za ostale bolezni in poškodbe velja kot prej: V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalke do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) (vir:ZZZS). ZZZS pa je sprejela tudi poenostavitev postopkov za izdajanje bolniške. Več info na spletni strani ZZZS.
Novost v PKP5 pa je, da so zaposlene lahko zaradi bolezni odsotne od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnica, do največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavke morajo svojo delodajalko pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti, v tem času pa ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Delavka bo za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80% svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas. Nadomestilo plače delodajalka obračuna in izplača kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo mora vložiti najkasneje do 31. marca 2021. Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020.