{"id":9950,"date":"2025-04-29T16:50:37","date_gmt":"2025-04-29T16:50:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9950"},"modified":"2025-04-29T20:25:47","modified_gmt":"2025-04-29T20:25:47","slug":"pokojninska-reforma-pod-lupo-dobra-za-ministra-usodna-za-samozaposlene","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/04\/29\/pokojninska-reforma-pod-lupo-dobra-za-ministra-usodna-za-samozaposlene\/","title":{"rendered":"Pokojninska reforma pod lupo: \u201cdobra\u201d za ministra, \u201cusodna\u201d za samozaposlene"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"
Foto: @LokalPatriot<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Dru\u0161tvu Asociacija smo v okviru javne razprave podali komentar na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v javno razpravo vlo\u017eilo Ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti. V dru\u0161tvu ocenjujemo, da bodo predlagani ukrepi poslab\u0161ali materialni polo\u017eaj upokojenk in upokojencev ter dodatno ote\u017eili upokojevanje delovno aktivni populaciji, tudi samozaposlenih v kulturi in drugih delavk in delavcev v kulturi. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo od vlade, ki se je reforme lotila s cilji zagotoviti dostojnost pokojnin, javnofinan\u010dno vzdr\u017enost in krepitev zaupanja v pokojninski sistem, pri\u010dakovali, da bo izkoristila prilo\u017enost in odpravila krivice preteklih reform pokojninskega in invalidskega sistema. Pri tem \u0161e posebej izpostavljamo prekarne delavke in delavce, tudi s podro\u010dja kulture, ki so v \u010dasu tranzicije in gospodarske krize vzpostavljali in re\u0161evali doma\u010de gospodarstvo ter podpirali dr\u017eavno var\u010devanje, pa se jim pri tem pokojninska doba ni priznavala, kar bo v bli\u017enji prihodnosti za mnoge pomenilo \u0161e bolj oddaljeno upokojevanje ali zelo nizke pokojnine. Spomniti gre, da reformo izpeljuje vlada, ki se je zavezala boju proti prekarizaciji, a opisane problematike skozi ukrepe in v javnosti ne naslavlja, nasprotno, v celoti jo izpu\u0161\u010da. Vlado smo v dru\u0161tvu pri tem pozvali, naj ponovno premisli predlagane reformne ukrepe in zagotovi, da bo socialni polo\u017eaj vseh trenutnih in bodo\u010dih upokojencev tudi dejansko dostojen in bo zaupanje v pokojninski sistem okrepljeno, vzdr\u017enost javnofinan\u010dnih izdatkov se pa\u010d da zagotoviti na raznovrstne na\u010dine.<\/strong><\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V Asociaciji ob napovedanih demografskih spremembah razumemo potrebo po reformi, in vendar smo izrazito zadr\u017eani do vseh re\u0161itev, ki pove\u010dano \u0161tevilo upokojencev mislijo prvenstveno kot breme za javnofinan\u010dne izdatke in ne kot prilo\u017enost za premislek o politi\u010dnih prioritetah ter prenovljeni porazdelitvi skupnega dru\u0161tvenega bogastva, ki je produkt prav in zgolj nekdanjih, sedanjih in prihodnjih delavcev in dr\u017eavljanov. Opozarjamo, da je mogo\u010de in bi bilo potrebno vzdr\u017enost pokojninskega sistema pri nas \u2013 kot to \u017ee po\u010dne vrsta evropskih dr\u017eav – misliti povsem druga\u010de od predloga, ki ga predlagatelji komunicirajo kot dobrega, neobhodnega in malodane edinega mo\u017enega. Pri tem ocenjujemo, da je ministrstvu, ki je predlog pripravilo, spodletelo pri doseganju tudi drugih dveh od treh ciljev reforme: pokojnine, kot trdimo, \u010de bo reforma sprejeta, ne bodo dostojne za vse ve\u010djo skupino sedanjih in bodo\u010dih upokojencev, zaupanje v pokojninski sistem pa se krha \u017ee ob seznanjevanju z samo vsebino predloga reforme. Pri tem je dejstvo, da se vsej aktivni delovni populaciji na novo realnost, \u010de bo navkljub pozivom k premisleku uveljavljena, ne bo mogo\u010de enakovredno prilagoditi.<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo problematizirali izredno kratko javno razpravo<\/strong>, ki je bila namenjena pokojninski reformi. Javni razpravi, ki se kon\u010da na praznik, je namre\u010d namenjeno zgolj 19 dni, kar je glede na kompleksnost in pomembnost materije ob\u010dutno premalo ter \u017ee samo na sebi dovolj\u0161en razlog za nezaupanje in odklonilno naravnanost do predloga ZPIZ-2O.<\/p>\n\n\n\n

Naslednji razlog za zadr\u017eanost do reforme, je, da je bilo MDDSZEM <\/strong>v \u010dasu pogajanj s socialnimi partnerji in v javnih komunikacijah izrazito skopo ter netransparentno pri zagotavljanju podatkov o u\u010dinkih ukrepov<\/strong>. Pri\u010dakovali bi, da pripravljalec zakona, ki ima na voljo tako podatke kot mikrosimulacijske modele, izdatno pojasni, kak\u0161ne u\u010dinke bo imela reforma na \u0161irok spekter delavk in delavcev. Prav to je namre\u010d edini mo\u017een na\u010din in predpogoj vzpodbujanja zaupanja in strinjanja z reformo. V dru\u0161tvu ugotavljamo, da socialnim partnerjem in javnosti predstavljeni primeri simulacij u\u010dinkov reforme za prete\u017een del delavk in delavcev v kulturi niso ustrezni, reforma bo zanje precej verjetneje neugodna. <\/p>\n\n\n\n

Tudi brez simulacij in ustreznih podatkov je namre\u010d z gotovostjo mogo\u010de zaklju\u010diti, da so z vidika kulturnih delavcev kot tudi ostalih delavcev \u0161tevilni predlagani ukrepi izrazito <\/strong>problemati\u010dni<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

– podalj\u0161anje referen\u010dnega obdobja<\/strong>, ki je osnova za izra\u010dun pokojnin, iz 24 na 35 najbolj\u0161ih let bo realne pokojnine bistveno zni\u017ealo. Na pokojninske prejemke delavcev, ki celotno delovno aktivno obdobje prejemajo minimalno pla\u010do, predlagano podalj\u0161anje obdobja ob dvigu odmernega odstotka morda res ne bo imelo u\u010dinka, a dejstvo je, da ve\u010dina ljudi vseh 40 let ne prejema minimalne pla\u010de, temve\u010d se jim pla\u010da izbolj\u0161uje. Podalj\u0161anje obdobja vselej pomeni ni\u017ejo osnovo;<\/p>\n\n\n\n

– sprememba indeksacije<\/strong>, ki predvideva zmanj\u0161evanje dele\u017ea rasti pla\u010d v formuli za letno usklajevanje, bo prav tako zni\u017eala pokojninske prejemke, ki bodo nara\u0161\u010dali po\u010dasneje;<\/p>\n\n\n\n

– povi\u0161anje upokojitvene starosti na 62 oziroma 67 let<\/strong> bo zaostrilo pogoje za upokojitev. Predlagatelji in zagovorniki reforme navajajo, da kot dru\u017eba \u017eivimo dlje, a po drugi strani niti vlada niti socialni partnerji niso odprli vpra\u0161anja, kdo se v resnici stara in kako. \u017divljenjska doba delavk in delavcev je namre\u010d nelo\u010dljivo povezana z objektivnimi pogoji, v katerih ljudje delajo in \u017eivijo.<\/p>\n\n\n\n

– postopno pove\u010danje odmernih odstotkov<\/strong> po na\u0161em mnenju ne more nevtralizirati negativnega u\u010dinka omenjenih ukrepov;<\/p>\n\n\n\n

– vnovi\u010d: reforma ne naslavlja problematike generacij<\/strong> trenutno delovno aktivnih, tudi delavcev v polju kulture, ki so<\/strong> bodisi kot poceni delovna sila re\u0161evali gospodarstvo in dr\u017eavo bodisi je trajalo predolgo, da sta dr\u017eava in dru\u017eba pripoznali pomen njihovega dela. Predstavniki in predstavnice omenjenih generacij so na trgu dela pred letom 2014 delali v do danes v pokojninski dobi nepriznanih prekarnih oblikah zaposlitve<\/strong>, kar pomeni, da bodo polno pokojninsko dobo brez dokupa dosegli tudi precej onkraj starosti 70 let, \u010de sploh. <\/p>\n\n\n\n

Predlagatelje zakona smo opozorili, da <\/strong>so ti delavci in delavke delali,<\/strong> <\/strong>niso iskali socialne pomo\u010di ter so od dela odvajali visoke dav\u0161\u010dine, ki pa se v pokojninski dobi in pokojninah tudi s to reformo ne bodo odrazile. Nasprotno, na njihovih ple\u010dih \u0161e enkrat in znova var\u010devalo in re\u0161evalo. <\/strong>Vlado smo pozvali, da se do problematike jasno opredeli ter njihovo delo v reformi z ustreznimi ukrepi naposled prizna. Trenutna vlada namre\u010d trdi, da uvaja na\u010delo \u00bbvsako delo \u0161teje\u00ab, a predlogi re\u0161itev ne naslavljajo opravljenega dela pred letom 2014, torej polo\u017eaja tistih, ki so v prekarnih oblikah zaposlitve delovali pred reformo ZPIZ-2. To je pomembno, saj se bodo v letih, ko bo za\u010dela veljati pokojninska reforma, upokojevali prav ti delavci in vlada bi lahko to te\u017eavo naslovila in odpravila. <\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji pri tem pozdravljamo, da Ministrstvo za kulturo v tem kontekstu v predlogu ZUJIK-I predstavljene \u00bbkarierne dinamike\u00ab<\/strong> najmanj razmi\u0161lja o tako imenovani \u00bbdobi delovanja\u00ab<\/strong>, ki bi ovrednotila prekarno delo v kulturi, s \u010dimer posredno priznava, da se zaveda velikosti opisane problematike, ki ni zna\u010dilna zgolj za podro\u010dje kulture, in vendar je prav na podro\u010dju \u017ee iz naslova ureditve, razpolo\u017eljivih resursov, odnosa do kulture in narave dela oz. poslanstva kulturno-umetni\u0161kega udejstvovanja izrazito pogosta ter v celoti utemeljuje potrebo po dr\u017eavnem subvencioniranju in pomo\u010di. A te re\u0161itve naj bi se nana\u0161ale predvsem na uvedbo karierne dinamike v Zakonu o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo, ki po predlogu Ministrstva za kulturo, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, sploh ne bo imela realnega u\u010dinka na pokojnine, po predlogu, ki smo ga podali v Asociaciji, pa bi imela osmi\u0161ljen u\u010dinek izklju\u010dno za tiste samozaposlene v kulturi, ki bi v sistem vstopili zdaj oz. so kot mladi na trg dela vstopili vsaj po letu 2014. Problem tako ostaja v celoti nenaslovljen, s predlogom pokojninske reforme pa se bo \u017ee danes izrazita rev\u0161\u010dina \u0161tevilnih samozaposlenih v kulturi le \u0161e poglobila.<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu smo v zadnjih tednih med \u010dlanstvom za\u010deli izvajati anonimno anketo o pokojninski dobi in starosti \u010dlanstva Asociacije<\/strong>. Zaenkrat ugotavljamo, da se bo velika ve\u010dina upokojevala po novem starostnem pogoju 67 let. Alarmantno je, da \u2013 kot zaenkrat ka\u017eejo rezultati \u2013 kar 70% vpra\u0161anih ob tem ne bo izpolnilo pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa. To pomeni, da bodo vsi ti morali delati do 67 leta in da se bodo upokojevali z odmernim odstotkom, ki bo bistveno ni\u017eji od 70%. Teh 70% vpra\u0161anih bo imelo pri 67 letih v povpre\u010dju 35 let pokojninske dobe brez dokupa, kar pomeni, da se jim bo v povpre\u010dju pokojnina v letu 2035 odmerila v vi\u0161ini 62%. Odmerni odstotek bo za te delavke in delavce torej zna\u0161al 62%, kar je celo manj, kot danes zna\u0161a odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa (63,5%). Ob tem pa je treba upo\u0161tevati, da bodo vse te delavke in delavce dodano prizadeli \u0161e ukrepi, ki jih predvideva vladna reforma. Zaradi spremembe referen\u010dnega obdobja bo njihova pokojninska osnova (od katere se odmeri omenjenih 62%), ni\u017eja kot bi bila pred reformo. Njihova nizka pokojnina pa se bo zaradi reforme po\u010dasneje usklajevala. Pri \u010demer je treba dodati \u0161e to, da vsi tisti, ki se upokojijo po starostnem pogoju in z manj kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, niso upravi\u010deni do zagotovljene pokojnine, ki je dolo\u010dena v nominalnem znesku in predstavlja socialni korektiv, ki je delno omilil negativne u\u010dinke preteklih reform. Tako v primeru sprejema reforme, kot v primeru, da se sistem ohrani v trenutni obliki, je torej jasno, da bodo premnogi prekarni delavci in ustvarjalci s podro\u010dja kulture na stara leta \u017eiveli v globoki rev\u0161\u010dini<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Vlada bi zato morala reformo usmeriti v zagotavljanje ve\u010dje materialne varnosti trenutnih in bodo\u010dih upokojencev in upokojenk. Vlado smo pozvali, da<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n