{"id":9862,"date":"2025-03-31T13:16:14","date_gmt":"2025-03-31T13:16:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/?p=9862"},"modified":"2025-03-31T13:16:15","modified_gmt":"2025-03-31T13:16:15","slug":"predlog-medijske-zakonodaje-mk-naj-vlaga-v-novinarje-in-neodvisne-medije-ne-v-medijske-tajkune","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/2025\/03\/31\/predlog-medijske-zakonodaje-mk-naj-vlaga-v-novinarje-in-neodvisne-medije-ne-v-medijske-tajkune\/","title":{"rendered":"Predlog medijske zakonodaje: MK naj vlaga v novinarje in neodvisne medije, ne v medijske tajkune"},"content":{"rendered":"\n

V Dru\u0161tvu Asociacija smo se odzvali na predlog novega Zakona o medijih, ki ga je Dr\u017eavnemu zboru predlo\u017eila vlada ter ob splo\u0161nih komentarjih odlo\u010devalcem predlo\u017eili tudi konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predloga zakona. V odzivu in amandmajih smo se uvodoma osredoto\u010dili na krepitve socialnih pravic samostojnih novinarjev ter predlagali uvedbo delovnih \u0161tipendij, nadomestila za bolni\u0161ko odsotnost in pravi\u010dno vrednotenje dela za zunanje izvajalce. Nadalje menimo, da se mora v zakonu kot javni interes na podro\u010dju medijev opredeliti podporno okolje ter s tem podpreti delovanje stanovskih novinarskih organizacij ter drugih nevladnih organizacij, ki skrbijo za krepitev in razvoj medijev in novinarskega poklica. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prora\u010dun Ministrstva za kulturo je hkrati v primeru vrste na novo predlaganih finan\u010dnih podpor za medije po na\u0161e docela neustrezno mesto dr\u017eavnega subvencioniranja medijev, zato smo predlagali, naj se naj sredstva za subvencioniranje korporativno organiziranih medijev in pri tem predvsem njihovih lastnikov vselej, kadar subvencije niso neposredno namenjene krepitvi novinarjev samih oz. so \u017ee zaobjete v okviru uveljavljenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, zagotavljajo iz prora\u010dunov Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sredstva iz prora\u010duna Ministrstva za kulturo, ki se bodo s tem sprostila, naj ministrstvo nameni za zaposlovanje novinarjev, krepitev neodvisnih medijev ter navsezadnje socialnih pravic samozaposlenih v kulturi, predvsem z mislijo na njihovo dostojno upokojevanje.<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n

V tej lu\u010di gre razumeti na\u0161 predlog, naj bosta za dodeljevanje finan\u010dnih pomo\u010di medijem prednostna kriterija vselej nepridobitnost in neprofitnost medija. Prav v tovrstnih medijih namre\u010d pogosto nastajajo poglobljene, preiskovalne in manj komercialno zanimive, a zato kakovostne programske vsebine. Neodvisni mediji pa so ob medijih posebnega pomena zagotovilo medijskega pluralizma pri nas, zato jih gre po mnenju Asociacije na ve\u010d na\u010dinov izdatno podpirati. V Asociaciji smo prav zato proti ni\u017eanju dele\u017ea lastne produkcije v medijih, \u0161e posebej ko gre za medije posebnega pomena, kot klju\u010dno pa vrednotimo, da \u0161tudentske radijske in televizijske programe posebnega pomena \u0161tudentska organizacija lahko ustanovi zgolj kot nevladno organizacijo v skladu z dolo\u010dili Zakona o nevladnih organizacijah, pri \u010demer sama ne more biti izdajatelj takega medija posebnega pomena. Z namenom konstruktivno pose\u010di v pogosto nestabilne odnose med ustanovitelji \u0161tudentskih medijev ter izdajatelji \u0161tudentskih medijev posebnega pomena, ki mo\u010dno narekujejo stabilnost njihovega delovanja ter zamejiti tendence po politi\u010dnem vplivanju ter apetite po frekvencah, predlagamo, da se iz koncesijskih dajatev, ki jih \u0161tudentska organizacija prejme na podlagi \u0161tudentskega dela, za njihovo delovanje nameni vsaj osem odstotkov<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu sicer v splo\u0161nem pozdravljamo namero predlagateljev zakona, da s prenovo medijske zakonodaje pose\u017ee v zastarelo stanje in okrepi pravice dr\u017eavljanov do celovite obve\u0161\u010denosti. Predvsem pozdravljamo namero po ohranjanju in spodbujanju medijske raznolikosti in pluralnosti. Mnenja smo namre\u010d, da je prav naloga dr\u017eave, da zagotavlja in spodbuja okolje, v katerem je pravica javnosti do obve\u0161\u010denosti zagotovljena. Pri tem mislimo medijski prostor, v katerem so prvenstveno medijski delavci spodbujeni, da v medijih \u2013 javnih, zasebnih gospodarskih ali nepridobitnih medijih in tistih posebnega pomena, pa tudi samostojno \u2013 skrbijo za obve\u0161\u010denost skozi objave to\u010dnih, raznolikih in neodvisnih novinarskih ali mnenjskih prispevkov, ki soo\u010dajo raznovrstne poglede ter dr\u017eavljanom omogo\u010dajo sprejemati premi\u0161ljene odlo\u010ditve o svojih \u017eivljenjih, nadzirati in zahtevati odgovornost oblasti ter se smiselno vklju\u010devati v naslavljanje dru\u017ebenih vpra\u0161anj. Ker pa je medijsko okolje zaradi zasebnega lastni\u0161tva, pove\u010dane koncentracije medijev in razvoja novih medijev vse bolj rigidno in je v njem pravica javnosti do obve\u0161\u010denosti pogosto podrejena interesom kapitala in oblasti, smo presene\u010deni, da vladni predlog namesto korenitih sprememb na ve\u010d mestih predlaga kozmeti\u010dne popravke, ki bistveno ne naslavljajo problematik doma\u010de medijske krajine; nasprotno, stanje se bo po na\u0161i oceni utrdilo. Presene\u010da nas, da vladni predlog na nekaterih mestih predstavlja celo ni\u017eanje standardov glede na veljavni Zakon o medijih.<\/p>\n\n\n\n

Predlagali smo obse\u017eno spremembo na podro\u010dju statusa samostojnega novinarja<\/u><\/strong>. Mnenja smo, da institut v trenutni obliki nima nikakr\u0161ne funkcije in da je nov Zakon o medijih prilo\u017enost, da se institut samostojnega novinarja osmisli. V ta namen predlagamo, da Republika Slovenija za samostojne novinarje zagotovi dolo\u010dene spodbude, natan\u010dneje delovne \u0161tipendije, ki naj bodo prvenstveno namenjene krepitvi njihovih znanj in preiskovalnemu delu. Predlagamo krepitev zdravstvenega varstva za samostojne novinarje z uvedbo nadomestila za zadr\u017eanost iz dela zaradi bolezni in po\u0161kodb od tretjega pa do 30 delovnega dne \u0161tirikrat letno. Po analogiji veljavnega Zakona o uresni\u010devanju javnega interesa za kulturo predlagamo tudi dolo\u010dilo, ki dodatno zagotavlja, da samostojni novinarji ter drugi medijski delavci, ki opravljajo delo v okviru pogodb civilnega prava, za opravljeno delo dobijo primerljivo pla\u010dilo kot zaposleni. Izpri\u010dano je namre\u010d, da se izdajatelji medijev na razli\u010dne na\u010dine izogibajo zaposlovanju prekarnih delavcev, interni pravilniki, ki dolo\u010dajo pla\u010dilo za delo, pa se pogosto ne usklajujejo z inflacijo. Tudi zato smo v Asociaciji mnenja, da mora skozi vrsto ukrepov dr\u017eava iz prora\u010duna ministrstva, pristojnega za medije, poskrbeti predvsem za prepre\u010devanje in odpravo prekarizacije v medijih. V ta namen predlagamo, da dolo\u010den del sredstev v predlogu zakona tiskani mediji namenijo za zaposlovanje novih delavcev. Predlagamo tudi, da do sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna ni upravi\u010den noben izdajatelj medija, ki bi bil v obdobju zadnjih petih let pravnomo\u010dno obsojen kr\u0161itev delavnopravne zakonodaje. Prepri\u010dano smo, da zgolj tovrstna prepoved lahko u\u010dinkovito prepre\u010di in zameji nadaljnjo prekarizacijo med novinarskimi delavci.<\/p>\n\n\n\n

Hkrati smo predlagali dopolnitev opredelitve uredni\u0161tva<\/u><\/strong> na na\u010din, da bodo vanj zajeti vsi novinarji, ki aktivno opravljajo delo za izdajatelja, kar bo pripomoglo tako k transparentnosti kot demokrati\u010dnosti odlo\u010danja.<\/p>\n\n\n\n

V Asociaciji smo podali tudi vrsto predlogov, vezanih na krepitev pogojev za delovanje medijev posebnega pomena, medijev s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na podro\u010dju medijev ter nevladnih organizacij, ki v polju delujejo kot podporne organizacije, a niso medij<\/u><\/strong>. V dru\u0161tvu smo mnenja, da mora Republika Slovenija iz prora\u010duna ministrstva, pristojnega za medije, prvenstveno uresni\u010devati javni interes na podro\u010dju medijev na na\u010din, da ob ukrepih, ki neposredno \u0161\u010ditijo in krepijo polo\u017eaj medijskih delavcev kot prednostno merilo vselej uveljavljati neprofitnost izdajatelja ter status nevladne organizacije na podro\u010dju medijev. Prav ti mediji najbolj neizpodbitno prispevajo k uresni\u010devanju javnega interesa na podro\u010dju medijev, ker pa so v poslanstvih pogosto zavezani ustvarjanju tr\u017eno manj zanimivih vsebin in pogosto nezanimivi za ogla\u0161evanje, jih je potrebno na ve\u010d na\u010dinov bolj sistemati\u010dno in bolj izdatno podpirati. Ocenjujemo, da sorodno velja za radijske in televizijske programe posebnega pomena.<\/p>\n\n\n\n

V dru\u0161tvu predlagamo vrsto ukrepov, ki pomenijo tovrstno podporo omenjenim izdajateljem. Ob uveljavitvi splo\u0161nih prednostnih meril so najpomembnej\u0161i dvig vi\u0161ine stopnje dovoljenega sofinanciranja za programske vsebine<\/u><\/strong> obeh sklopov Razpisa za programske vsebine medijev ter podlaga za javno podporo nevladnim organizacijam, ki niso medij, a zagotavljajo podporno okolje za medije in medijske delavce<\/u><\/strong>. Predlagali smo \u0161e, da se dolo\u010dbe o dele\u017eu lastne produkcije ne spreminjajo, kot predvideva predlagatelj. Dr\u017eava naj izdajateljem, ki imajo te\u017eave z doseganjem kriterijev, pomaga na druga\u010dne na\u010dine, ki ne bodo v neposredno \u0161kodo samemu namenu dolo\u010db o lastni produkciji. \u0160e naprej namre\u010d vztrajamo, da mora dr\u017eava tudi na druge na\u010dine aktivno skrbeti za za\u0161\u010dito nepridobitnih in neodvisnih medijev, na primer pred politi\u010dno in kapitalsko samovoljo.<\/p>\n\n\n\n

Nadalje smo predlagali spremembe dolo\u010db, ki uvajajo finan\u010dno podporo za prehod tiskanih medijev na digitalne medije in finan\u010dno pomo\u010d za digitalne medije<\/u><\/strong>. Kljub temu da smo mnenja, da je morebiti tovrstna podpora lahko tudi upravi\u010dena in osmi\u0161ljena, v trenutno zapisanih dolo\u010dilih prepoznamo predvsem subvencije gospodarstvu<\/strong>, pri tem pa predvsem pomo\u010d samim izdajateljem pri poslovanju. Le v manj\u0161i meri gre tako za dejansko zagotavljanje pravice javnosti do obve\u0161\u010denosti onkraj gole dostopnosti ali za opolnomo\u010denje medijskih delavcev. Zato smo prepri\u010dani, da bi morali pri spodbudah dati prednost vsebinam, ki so prepoznane kot neprofitne oziroma zasebnim subjektom, ki medijske vsebine javnosti neprofitno zagotavljajo, ter neposrednim ukrepom za odpravo prekarizacije in ohranjanje uredni\u0161kih in novinarskih delovnih mest<\/u><\/strong>. Digitalni prehod medijskih gospodarskih dru\u017eb bi bilo primerneje financirati s strani ministrstva, pristojnega za digitalno preobrazbo ali ministrstva za gospodarstvo.  Ministrstvo, pristojno za kulturo in medije, bo z denarno pomo\u010djo, ki bi jo namenilo distribuciji tiskovin ob vikendih nedvomno doseglo bistveno ve\u010d \u017ee, \u010de bo vsak prese\u017een cent namenilo na primer zagotavljanju dostojne starosti kulturnih delavcev in ustvarjalk<\/u><\/strong>. Ob tem dodajamo, da so dolo\u010dene dolo\u010dbe, npr. o minimalnem dosegu uporabnikov, zapisane nejasno.<\/p>\n\n\n\n

Predlagamo tudi, da se dolo\u010dbe o dele\u017eu lastne produkcije<\/u><\/strong> ne spreminjajo za noben medij, ki ga je po zakonu dol\u017ean zagotavljati. Meh\u010danje kriterijev je po na\u0161em mnenju napa\u010den pristop, ki pomeni slab\u0161anje obstoje\u010dega stanja.<\/p>\n\n\n\n

V Dru\u0161tvu Asociacija ob navedenih predlogih podajamo tudi komentarje na druge relevantne dolo\u010dbe predloga zakona, ki bi jih veljalo premisliti. Dolo\u010dbe o medijski koncentraciji<\/u><\/strong> se nam zdijo vpra\u0161ljive. Po eni strani predlagatelj uvaja vrsto postopkov za oceno medijske koncentracije, po drugi pa se zdi, da se bo dolo\u010dbe z lahkoto ob\u0161lo in da konkretnih premikov na tem podro\u010dju v resnici ne bo. Povezano s tem podajamo komentar na kazenske dolo\u010dbe<\/u><\/strong> zakona, ki so razdeljene na kar \u0161tiri ve\u010dje kategorije. Menimo, da bi bilo potrebno kazenske dolo\u010dbe poenostaviti in zagotoviti, da bodo kazni dosegle svoj namen ter bodo sorazmerne glede na kr\u0161itev; trenutna razporeditev sankcij za kr\u0161itve od najla\u017ejih do najhuj\u0161ih nas mestoma presene\u010da in bi jih bilo po na\u0161em mnenju vredno premisliti. Dolo\u010dbe o za\u0161\u010diti otrok pri ogla\u0161evanju se nam zdijo dvoumne. Izpostavljamo dolo\u010dbo, da z oglasi ni dovoljeno spodbujati otrok, da bi prepri\u010devali star\u0161e ali koga drugega za nakup proizvodov in storitev. \u010ce je namen predlagatelja za\u0161\u010dita otrok pred ogla\u0161evanjem, naj se izrecno zapi\u0161e, da z oglasi ni dovoljeno naslavljati otrok. Podobno dvoumno so zapisane nekatere dolo\u010dbe, povezane z generativno umetno inteligenco; zakonska dikcija trenutno pravi, da se mora vsaka programska vsebina, ki je bila delno ali v celoti ustvarjena z umetno inteligenco, povsem jasno prepoznati in posebej lo\u010diti od drugih programskih vsebin. Namen predlagatelja je bil gotovo ta, da so te vsebine ozna\u010dene in prepoznavne, ne pa, da se same prepoznajo<\/em>, zato smo mnenja, da je potrebno te dolo\u010dbe zapisati bolj jasno.<\/p>\n\n\n\n

V Asociacija smo mnenja, da je celostna prenova Zakona o medijih prilo\u017enost, da vlada aktivno pristopi k re\u0161evanju te\u017eav, ki so se nakopi\u010dile v medijskem prostoru. V prvi vrsti bi moral biti cilj vlade za\u0161\u010dita objektivnega, neodvisnega in samostojnega novinarskega dela in nepridobitnih medijev. <\/strong>Verjamemo, da bodo poslanke in poslanci prepoznali konstruktivno naravnanost na\u0161ih predlogov, upo\u0161tevali na\u0161e predloge in omogo\u010dili pozitivne spremembe doma\u010dega medijskega prostora.<\/p>\n\n\n\n

Asociacijin odziv in amandmaji v celoti so dostopni na tej povezavi<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Dru\u0161tvu Asociacija smo se odzvali na predlog novega Zakona o medijih, ki ga je Dr\u017eavnemu zboru predlo\u017eila vlada ter ob splo\u0161nih komentarjih odlo\u010devalcem predlo\u017eili tudi konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predloga zakona. V odzivu in amandmajih smo se uvodoma osredoto\u010dili na krepitve socialnih pravic samostojnih novinarjev ter predlagali uvedbo delovnih \u0161tipendij, nadomestila za … Preberi ve\u010d o Predlog medijske zakonodaje: MK naj vlaga v novinarje in neodvisne medije, ne v medijske tajkune<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[27,37,26,15,1,22,3,13],"tags":[],"class_list":["post-9862","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-asociacija","category-kulturosfera","category-ministrstvo-za-kulturo","category-nacionalno","category-nekategorizirano","category-nevladne-organizacije","category-novice","category-zagovornistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9862","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9862"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9862\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9865,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9862\/revisions\/9865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9862"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9862"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.asociacija.si\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9862"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}